Jedro

Sodišče mora upoštevati potrebe zemljišča, ki pot potrebuje (gospodujočega zemljišča) in tudi, da se zemljišče, po katerem naj bi nujna pot potekala (služeče zemljišče) čim manj obremeni.

Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku ugotovilo, da nepremičnina predlagatelja parc.št. 985 k.o. S., ki v naravi obsega gospodarsko poslopje z dvoriščem nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto, je pa takšno potno zvezo mogoče urediti po zemljišču predlagatelja in izgradnja poti ne bi bila povezana z nesorazmernimi stroški.

Izrek

s k l e n i l o : Pritožba se zavrne in   potrdi  izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja za ustanovitev nujne poti za potrebe nepremičnine parc.št. 985 k.o. S. ki je last predlagatelja za hojo, vožnjo z osebnim avtomobilom, traktorjem, vsemi vrstami delovnih strojev ter kamioni do 15 ton, na skrajnem severovzhodnem delu parc.št. 968/1 k.o. S., ki je last nasprotnega udeleženca od nevrisane javne poti na parc.št. 968/1 k.o. S. do parcele predlagatelja v širini 2,5 m in dolžini od 15 do 20 m. Glede stroškov postopka pa je odločilo, da mora predlagatelj nasprotnemu udeležencu plačati skupne stroške postopka v višini 139.982,80 SIT v 15-tih dneh.

Zoper ta sklep se je pritožil predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po zakonu. V pritožbi najprej povzema mnenja obeh izvedencev geodetske in gradbene stroke in zatrjuje, da je izvedenec gradbene stroke S.P. kljub vztrajanju predlagatelja, da pomeni vzpostavitev nujne poti med točko A in B bistveno višje in nesorazmerne stroške, kot že vzpostavitev nujne poti preko parc.št. 968/1. Tudi sodišče tega ni upoštevalo, ampak je celo samo zaključilo, da predlog za vzpostavitev nujne poti za vožnjo tovornjakov do 15-tih ton ne bi bil smiseln. Sodišče izvedencu ni postavilo vprašanja ali je možen tudi dostop s kamioni do 15-tih ton. Sodišče prve stopnje tako zaključuje brez ustreznega izvedenskega mnenja, da ne glede na to, da je pri vzpostavitvi poti med točko A in B zmanjšana manipulativna površina, ni pomembno, saj je parcela št. 985 izredno velika, meri 1340 m2, kar naj bi bilo dovolj manipulativne površine. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da parc.št. 985 nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto, je pa to mogoče urediti in bi izgradnja te poti ne bila vezana na nesorazmerne stroške, s čimer se ugotavljajo samo pogoji po 88. čl. SPZ, pri tem pa je prezrlo in pozabilo proučiti, ali bi škoda, ki nastane z ustanovitvijo nujne poti presegla koristi, ki z ustanovitvijo nujne poti nastanejo za gospodujočo nepremičnino. Izvedenec je v dopolnilnem izvedenskem mnenju samo posredno ugotovil, da bi vrednost parc.št. 968/1 bila zmanjšana za 1.444.000,00 SIT, ničesar pa ni določeno, kakšno korist bi imela gospodujoča nepremičnine, to je nepremičnina predlagatelja v zvezi z vzpostavitvijo nujne poti. Po mnenju predlagatelja so bile nejasne ugotovitve sorazmernih in nesorazmernih stroškov v zvezi s postavitvijo javne poti med točko A in B in bi bilo potrebno, da sodišče v tej smeri dopolni postopek. Predlagatelj poudarja, da so stroški za vzpostavitev poti med točko A in B vsekakor večji kakor bi bila vzpostavitev po predlogu predlagatelja, iz česar izhaja, da bi moralo sodišče prve stopnje nadalje ugotoviti pogoje po 89. čl. SPZ, česar pa ni storilo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava (2. odst. 350.čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP). Pri tem pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo nobenih pritožbeno zatrjevanih kršitev in tudi ne kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Poleg pogoja, da nepremičnina predlagatelja nima za redno obdelavo ali uporabo potrebne potne zveze z javnim potnim omrežjem ali pa bi bila tako povezava povezana z nesorazmernimi stroški (88. čl. SPZ) je potrebno upoštevati, da je mogoče dovoliti nujno pot le, če se z njo ne onemogoča ali znatno ne ovira izkoriščanje ali uporaba zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala (1. odst. 89. čl. SPZ). Sodišče mora upoštevati potrebe zemljišča, ki pot potrebuje (gospodujočega zemljišča) in tudi, da se zemljišče, po katerem naj bi nujna pot potekala (služeče zemljišče) čim manj obremeni. Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča dovolj popolno in jasno ugotovilo, da v konkretnem primeru niso podani zakonski pogoji za dovolitev predlagane nujne poti. Predlagatelj je utemeljeval predlog za določitev nujne poti preko parcele nasprotnega udeleženca št. 968/1 k.o. S. Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku ugotovilo, da nepremičnina predlagatelja parc.št. 985 k.o. S., ki v naravi obsega gospodarsko poslopje z dvoriščem nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto, je pa takšno potno zvezo mogoče urediti po zemljišču predlagatelja in izgradnja poti ne bi bila povezana z nesorazmernimi stroški. To je ugotovilo na podlagi ogleda ter mnenja izvedenca S.P., ki je s svojim izvedeniškim mnenjem izrecno ugotovil, da bi bila mogoča izgradnja nove poti, ki bi potekala od javne ceste neposredno na parc.št. 985, pri čemer bi bil uvoz na parcelo med točkama A in B, kot je razvidno iz priložene skice. Gradbena dela izgradnje poti bi znašala 2.245.005,00 SIT. Takšna pot bi imela ustrezen radius dovoza na parcelo, za potrebe vožnje s traktorjem in tovornjakom, ki ne bi presegal 7 ton teže. Glede na tržno vrednost nepremičnine štev. 985, ki znaša 14.500.000,00 SIT, znesek 2.245.005,00 SIT, ki je potreben za izgradnjo poti, ne predstavlja nesorazmerja med vrednostjo nepremičnine in stroški, zaradi katerega bi bila ustanovitev nujne poti potrebna. Predvsem tudi zato, ker je na tej parceli vinska klet, objekt, ki je za predlagatelja koristen, zato tudi iz tega vidika stroški izgradnje poti ne predstavljajo stroškov, ki bi bili nesorazmerni z vrednostjo in namembnostjo nepremičnine, ki pot potrebuje. Pritožba nepravilno in v nasprotju s spisovnimi podatki zatrjuje, da je sodišče brez mnenja izvedenca ugotovilo s kakšnimi tovornjaki lahko po tej poti predlagatelj vozi. Tudi izvedenec S.P. je v svojem mnenju izrecno povedal, da so to tovornjaki, ki ne presegajo 7 ton teže. Skratka vsi v prvostopnem postopku izvedeni dokazi potrjujejo pravilnost in zakonitost odločitve, zato je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).