Jedro

Umik izvršilnega predloga pomeni konec postopka in procesnopravnega razmerja, ki nastopi s trenutkom, ko upnik poda izjavo o umiku in je sklep sodišča prve stopnje deklaratorne narave. Sodišče po tem, ko je upnik umaknil predlog za izvršbo, ni bilo več upravičeno obravnavati utemeljenosti ugovora dolžnikovega dolžnika, temveč je bila dolžnost sodišča le izdati sklep o ustavitvi postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnikovega dolžnika z dne 13. 7. 2006 zoper sklep o dovolitvi izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika opr. št. I 2004/00671 z dne 27. 6. 2006 kot neutemeljen zavrnilo in v celoti vzdržalo v veljavi prej navedeni sklep o izvršbi.

Proti sklepu se je pravočasno pritožil dolžnikov dolžnik, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru dolžnikovega dolžnika ugodi in se postopek proti njemu ustavi, podrejeno pa, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Ne strinja se z odločitvijo sodišča, da njegov ugovor ni obrazložen. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena upniku, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih uveljavlja pritožnik.

Sodišče prve stopnje je po ugovoru dolžnikovega dolžnika zoper sklep, izdan na podlagi 134. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), s katerim je bilo dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zneskov, ki jih ni odtegnil dolžniku J. L. od plače in jih nakazal upniku po sklepu o izvršbi z dne 22. 10. 2004, ter dovoljena izvršba, če dolžnikov dolžnik ne bo izpolnil svoje obveznosti, za dne 11. 9. 2006 razpisalo narok, 8. 9. 2006 pa je prejelo upnikov umik izvršilnega predloga s predlogom, da se izvršilni postopek ustavi. Kljub umiku predloga za izvršbo je 11. 9. 2006 opravilo narok, na katerem je ugotovilo umik predloga, narok pa preložilo zato, ker upniku ni bil vročen ugovor. Po vabilu na narok za dne 25. 9. 2006 je upnik sodišče ponovno obvestil o umiku izvršilnega predloga in pojasnil, da je dolžnik J. L. julija 2006 upniku poravnal dolg, zaradi česar je upnik predlog za izvršbo umaknil v celoti, torej tudi v delu zoper dolžnikovega dolžnika. Sodišče prve stopnje je kljub temu opravilo narok, na katerem pa je dolžnikov dolžnik izjavil, da na podlagi 188. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ izjavlja, da se z umikom ne strinja in naslovnemu sodišču predlaga, da odloči o ugovoru dolžnikovega dolžnika z dne 13. 7. 2006. Sodišče je temu predlogu sledilo, ugovor obravnavalo in izdalo izpodbijani sklep.

S takšnim postopanjem pa je prekršilo določbo prvega in drugega odstavka 43. člena ZIZ. Umik izvršilnega predloga pomeni konec postopka in procesnopravnega razmerja, ki nastopi s trenutkom, ko upnik poda izjavo o umiku in je sklep sodišča prve stopnje deklaratorne narave. Sodišče po tem, ko je upnik umaknil predlog za izvršbo, ni bilo več upravičeno obravnavati utemeljenosti ugovora dolžnikovega dolžnika, temveč je bila dolžnost sodišča le izdati sklep o ustavitvi postopka. V skladu s 15. členom ZIZ se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno. V prvem odstavku 43. člena ZIZ je, drugače kot v 188. členu ZPP, predpisano, da lahko upnik kadarkoli med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo, in ker ZIZ to vprašanje posebej ureja, se določba 188. člena ZPP na podlagi 15. člena ZIZ glede časovne omejitve možnosti umika tožbe brez dolžnikove privolitve ne uporablja. Umik predloga za izvršbo je torej v postopku izvršbe in zavarovanja v celoti v dispoziciji upnika, tako da je sodišče nepravilno sledilo nasprotovanju dolžnikovega dolžnika in po umiku predloga nadaljevalo z obravnavo ugovora zoper sklep o izvršbi.

Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo najprej odločiti o umiku predloga za izvršbo, nato pa o ugovoru dolžnikovega dolžnika, če bo pri njem še vztrajal, ter o priglašenih stroških ugovora (višje sodišče ob tem opozarja na prenehanje pravnega interesa za vložitev ugovora ob ustavitvi postopka).

Ker je pritožbeno sodišče sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, je odločitev o pritožbenih stroških pridržana za končno odločbo, to je za sklep, s katerim bo odločeno o umiku predloga (tretji odstavek 165. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ).