U-I-376/98

23. 3. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mercedes Dimitrič iz Novega mesta na seji dne 23. marca 2000

s k l e n i l o :

1.Postopek za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in tretjega odstavka 1. člena, 2. in 3. člena, prvega odstavka 4. člena ter 10., 11., 15., 18., 19., 25. in 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98) se ustavi.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 1. člena in drugega odstavka 4. člena ter 7., 9., 22. in 23. člena istega zakona se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 5., 6., 24. in 26. člena istega zakona se zavrne.

O B R A Z L O Ž I T E V

1.Pobudnica je v prvi vlogi z dne 24. 10. 1998 predlagala začetek postopka za oceno ustavnosti 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 9., 10., 11., 15., 18., 19., 22., 23., 24., 25., 26. in 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen-B), ker naj bi bile navedene določbe v nasprotju z 2., 14., 22., 33., 67., 153. in 155. členom Ustave. Pravni interes za vložitev pobude je utemeljevala le z navedbo, da je denacionalizacijska upravičenka in pravna naslednica po drugih upravičencih. Ni pa izkazala, v čem izpodbijane določbe neposredno posegajo v njene pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Poleg tega za vse določbe, za katere je navajala, da jih izpodbija, ni navedla razlogov, zaradi katerih naj bi bile v neskladju z Ustavo. Zato jo je Ustavno sodišče pozvalo k dopolnitvi pobude in jo obenem opozorilo na posledice, če pobude v danem roku ne bi ustrezno dopolnila.

2.Z dopolnitvijo pobude z dne 15. 1. 1999 je pobudnica umaknila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in tretjega odstavka 1. člena, drugega odstavka 3. člena, prvega odstavka 4. člena in 25. člena ZDen-B. Ustavno sodišče je zaradi umika pobude glede teh členov postopek ustavilo.

3.Pobudnica pa kljub pozivu in opozorilu na posledice ni navedla razlogov za izpodbijanje 2. člena, prvega odstavka 3. člena ter 10., 11., 15., 18., 19. in 27. člena ZDen-B. Ker pobudnica v določenem roku ni dala podatkov, potrebnih za nadaljevanje postopka, je Ustavno sodišče tudi postopek v zvezi z navedenimi členi ustavilo.

4.Razloge, zaradi katerih meni, da določbe ZDen-B niso v neskladju z Ustavo, v obeh vlogah pobudnica navaja le za drugi odstavek 1. člena, drugi odstavek 4. člena, 5., 6., 7., 9., 22., 23. in 26., smiselno pa še za 24. člen ZDen-B. Pravni interes za vložitev pobude pobudnica v dopolnitvi izkazuje s prilogami, ki se nanašajo na zahtevek denacionalizacijskega zavezanca za povračilo vlaganj ter z odločbo o denacionalizaciji Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Novo mesto št. D 363-28/92 z dne 22. 9. 1994, katere sestavni del je bila poravnava med pobudnico, tj. pravno naslednico denacionalizacijske upravičenke, in zavezancem. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je bil status prejšnje lastnice kot denacionalizacijske upravičenke ugotovljen na podlagi potrdila o slovenskem in jugoslovanskem državljanstvu. Predmet odločbe o denacionalizaciji je bila hiša, podržavljena na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52/58), ki je naveden v 9. točki 3. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju: ZDen). Z navedeno odločbo je bila hiša denacionalizacijski upravičenki vrnjena v naravi.

Drugi odstavek 1. člena ZDen-B se nanaša na pogoj vzajemnosti za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca tujcu.

Drugi odstavek 4. člena določa, kriterije za ugotavljanje okoliščine nesorazmerno velikih stroškov v primerih iz 1. točke 19. člena ZDen. Ta pa določa ovire za vračanje v naravi tistih nepremičnin, ki služijo za opravljanje družbeno pomembnih dejavnosti s področja javne uprave oziroma javnih služb. Člen 5 prepoveduje odpoved najemnega razmerja zoper voljo najemojemalca, dokler najemodajalec najemojemalcu ne povrne vlaganj, s katerimi je bila vrednost nepremičnine povečana.

6.Določa pa tudi, da višina najemnine ne more biti višja kot je povprečna najemnina za podobno nepremičnino - poslovni prostor. Člen 6 ZDen-B dopolnjuje 25. člen ZDen z opredelitvijo vrednosti, ki jo je denacionalizacijski upravičenec, v primeru povečane vrednosti nepremičnine zaradi investicijskih vlaganj, dolžan vrniti denacionalizacijskemu zavezancu oziroma najemojemalcu. Člen 7 ZDen-B pa dopolnjuje 26. člen ZDen z opredelitvijo vrednosti, do katere je upravičen denacionalizacijski upravičenec v primeru, če se je vrednost nepremičnine po podržavljenju zmanjšala. Člen 9 ZDen-B dopolnjuje 27. člen ZDen, ta pa se nanaša na ureditev vračanja podržavljenih kmetijskih zemljišč in gozdov. Na ureditev vračanja kmetijskih zemljišč in gozdov se nanaša tudi izpodbijani 22. člen ZDen-B. Člen 23 določa posebno ureditev obnov denacionalizacijskih postopkov v taksativno naštetih primerih. Člen 24 je omogočal vlagateljem v nepremičnine in denacionalizacijskim upravičencem, da so v roku enega leta podali zahteve iz 25. in 26. člena ZDen, če je bilo o zahtevi za denacionalizacijo že pravnomočno odločeno. V primerih, v katerih je denacionalizacijski postopek ob uveljavitvi ZDen-B še tekel, pa so morali pristojni organi v roku 60 dni stranke pozvati k priglasitvi zahtevkov iz naslova vlaganj v nepremičnine, oziroma iz naslova zmanjšanja vrednosti nepremičnin.

7.Iz navedenega je razvidno, da se pobudničin pravni interes za vložitev pobude lahko nanaša le na določbi 5. in 6. člena, ki urejata razmerja med denacionalizacijskim upravičencem in najemojemalcem nepremičnine, katere vrednost se je po podržavljenju zaradi investicijskih vlaganj povečala, ter na 24. in 26. člen ZDen-B, ki omogočata priglasitev oziroma vložitev zahtevkov zavezancev oziroma najemojemalcev za povračilo njihovih vlaganj v vrnjene nepremičnine. Pravni interes za vložitev pobude je namreč podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj (drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Ker pobudnica ni izkazala pravnega interesa za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 1. člena, drugega odstavka 4. člena ter 7., 9., 22. in 23. člena ZDen-B, je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo.

8.Pobudnica nasprotuje možnosti uvedbe postopka za povračilo vlaganj (24. člen in 26. člen ZDen-B). Meni, da bodo za upravičence nastali novi stroški in delo v zvezi s 5. členom ZDen-B, ker naj bi ta določba omogočala vsakemu zavezancu, da uveljavlja karkoli, tudi če je v nepremičnino vlagal "na črno". Člen 6 ZDen-B pa naj bi ustvaril neenakost med denacionalizacijskimi upravičenci, ki so nepremičnine že dobili vrnjene, in med ostalimi, med katere naj bi sodila tudi pobudnica, ki premoženja še niso dobili vrnjenega.

9.O ustavnosti določb 5., 6., 24. in 26. člena ZDen-B je Ustavno sodišče že odločilo z odločbo št. U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 76/98 in OdlUS VII, 190).

Ugotovilo je, da navedene določbe niso v neskladju z Ustavo (točke od 83 do 95 in točke od 123 do 126 obrazložitve citirane odločbe).

Pobudničine navedbe v zvezi z razlogi za neustavnost 6. člena ZDen-B ne ustrezajo vsebini navedb in prilog, s katerimi v isti vlogi izkazuje pravni interes za vložitev pobude. S trditvami, da so izpodbijane določbe ZDen-B protiustavne, pa pobudnica tudi sicer ne navaja argumentov, ki jih Ustavno sodišče ne bi bilo upoštevalo že pri prejšnjem odločanju o ustavnosti teh določb.

10.Zato je Ustavno sodišče v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo pobudo za oceno ustavnosti 5., 6., 24. in 26. člena ZDen-B zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 6. in 25. člena, drugega odstavka 26. člena ter tretjega odstavka 28. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč- Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kFranc Testen