Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlagateljica v predlogu spornih pravnih vprašanj ne navede natančno in konkretno, ampak se na zakonske razloge za dopustitev revizije sklicuje le posplošeno ter vsebinsko navaja zgolj revizijske razloge, kar samo po sebi še ni razlog za dopustitev revizije. Tudi nasprotje z ustaljeno sodno prakso ni zatrjevano, še manj pa izkazano. Njen predlog je zato nepopoln.
Predlog se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da so toženci dolžni izprazniti sporno stanovanje in ga praznega oseb in stvari izročiti v posest tožeči stranki.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice.
3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem zatrjuje drugačne dejanske okoliščine, kot izhajajo iz ugotovitev sodišč nižjih stopenj (o tem, da tožnica nikoli ni sklenila nobenega pravnega posla za prenos svoje solastninske pravice, in da naj bi toženci nesporno stanovanje uporabljali brez pravnega naslova). Višje sodišče naj bi napačno uporabilo določbo 45. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) glede predpogodbe; dogovor iz l. 1991 pa naj ne bi imel vseh potrebnih sestavin predpogodbe. Nesporno naj bi bilo, da ta dogovor tožnice ne veže več. Ker gre za izselitveno tožbo, sodišče po mnenju predlagateljice ne bi smelo odločati o lastninski pravici kot o glavni stvari. Višje sodišče naj bi s svojo odločitvijo preseglo svoja pooblastila in ravnalo protiustavno.
4. Predlog ni popoln.
5. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, in okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka pa mora opisati natančno in konkretno. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, mora predložiti, če te niso javno objavljene. Po šestem odstavku 367.b člena ZPP se predlog za dopustitev revizije zavrže, če stranka ne ravna po četrtem odstavku tega člena ali v skladu s petim odstavkom tega člena ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje.
6. Predlagateljica navedeni zakonski zahtevi ni zadostila. V predlogu spornih pravnih vprašanj ne navede natančno in konkretno, ampak se na zakonske razloge za dopustitev revizije sklicuje le posplošeno ter vsebinsko navaja zgolj revizijske razloge, kar samo po sebi še ni razlog za dopustitev revizije. Tudi nasprotje z ustaljeno sodno prakso ni zatrjevano, še manj pa izkazano. Njen predlog je zato nepopoln in ga je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrglo.