Jedro

Iz tožbene naracije je razvidno, da tožnik uveljavlja denarno terjatev do toženih zato, ker so mu bila kot dolžniku v več izvršilnih zadevah zarubljena sredstva v višini predmetnega tožbenega zahtevka v korist posameznih upnikov iz obveznosti prvotožene stranke, nastalih v času med tožnikovim izstopom iz družbe do dneva, ko je bil njegov izstop objavljen v uradnem listu.

Navedeno pomeni, da gre v konkretni zadevi za spor med nekdanjim družbenikom, družbo in sedanjima družbenikoma, za katerega bo treba uporabiti pravo gospodarskih družb (1. točka 1. odst. 482. člena ZGD).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožil tožnik po svojem pooblaščencu in predlagal, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi, saj gre v tem primeru za spor med bivšim družbenikom prvotožene stranke, družbo ter njenima sedanjima družbenikoma, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Pritožba je utemeljena.

Iz tožbene naracije je razvidno, da tožnik uveljavlja denarno terjatev do toženih zato, ker so mu bila kot dolžniku v več izvršilnih zadevah zarubljena sredstva v višini predmetnega tožbenega zahtevka v korist posameznih upnikov iz obveznosti prvotožene stranke, nastalih v času med tožnikovim izstopom iz družbe do dneva, ko je bil njegov izstop objavljen v uradnem listu. Takšna tožbena naracija odkazuje na določila 101. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS, št. 30/93, s spremembami in dopolnitvami do novele ZGD-S, v nadaljevanju ZGD). Navedeno določilo predpisuje osebno jamstvo družbenikov za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo po načelu subsidiarnega poroštva in v sekundarnem krogu po načelu solidarnega poroštva. V primeru, da družbenikovo članstvo preneha, ta odgovarja za obveznosti družbe, nastale do objave vpisa prenehanja članstva (3. odst. 101. člena ZGD). Družbenik, ki obveznost družbe izpolni pa ima regres, tako do družbe, kot do ostalih družbenikov, pri čemer je pomembno notranje razmerje, ki se presoja po kapitalskih deležih oziroma po dogovoru v družbeni pogodbi.

Navedeno pomeni, da gre v konkretni zadevi za spor med nekdanjim družbenikom, družbo in sedanjima družbenikoma, za katerega bo treba uporabiti pravo gospodarskih družb (1. točka 1. odst. 482. člena ZGD).

Pritožbi je bilo treba ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).