17. 2. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Marjana Arman, Podbrdo, na seji 17. februarja 2020

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 170/2019 z dne 21. 3. 2019 v zvezi s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. IV Pd 2632/2013 z dne 18. 2. 2019 in zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pdp 377/2018 z dne 18. 10. 2018 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 14. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 46/13, 50/14, 82/15, 67/17 in 84/18) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 14. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS), po katerem pripada javnemu uslužbencu, ki opravlja delo na delovnem mestu z nižjo izobrazbo od zahtevane, osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo. Navaja, da je bila njegova izobrazba ob zaposlitvi ustrezna, kasneje pa je bila za njegovo delovno mesto predpisana višja izobrazba. Meni, da bi morali biti vsi zaposleni plačani po opravljenem delu in ne glede na stopnjo izobrazbe. Navaja, da opravlja popolnoma enako delo, kot ljudje z višjo izobrazbo, ki jih je naučil delati in ki zaradi višje izobrazbe prejemajo višjo plačo, kot je njegova. Zatrjuje kršitev 14. člena Ustave.

2.Po vložitvi pobude je pobudnik na Ustavno sodišče vložil tudi ustavno pritožbo zoper sodbo Višjega sodišča o zavrnitvi pritožnikove pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo delno ugodeno zahtevku pritožnikove delodajalke za povračilo preveč izplačanih plač, in zoper sklep Višjega sodišča v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje o zavrženju pritožnikove vloge – zahteve za varstvo zakonitosti zoper vsebinsko odločitev. V ustavni pritožbi pritožnik uveljavlja kršitev 14. in 23. člena Ustave. V zvezi s 14. členom Ustave med drugim navaja, da ima na podlagi 14. člena ZSPJS zaradi nižje izobrazbe nižjo plačo od mlajših kolegov, ki jih je uvajal v delo, Ustava pa naj bi mu zagotavljala enako obravnavo ne glede na izobrazbo.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker po prvi alineji drugega odstavka 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) ni dovoljena (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijana zakonska določba ne učinkuje neposredno. Na podlagi desetega odstavka 3.a člena ZSPJS lahko javni uslužbenec prikrajšanje pri plači uveljavlja pri delodajalcu oziroma v delovnem sporu zoper delodajalca. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnikov pravni interes bi morda lahko temeljil na ustavni pritožbi, ki pa jo je Ustavno sodišče zavrglo iz razloga, navedenega v 3. točki obrazložitve tega sklepa. Zato pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe. Glede na to je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik