Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila tožbo za ugotovitev lastninske pravice in izstavitev zemljiškoknjižne listine v zvezi nepremičnino parc. št. 23/114, k. o. ... (ID znak 0000-23/114-0, ID ...). Trdi, da je tožnica hči A. A., ki je 7.6. 1966 kupila garažo, ki se nahaja na dvorišču univerzitetnega naselja na ..., od tedanje lastnice B. B. Kupoprodajna pogodba je bila sklenjena 7. 6. 1966. Ko se je takratna lastnica, mati tožeče stranke, iz stanovanja na naslovu ... odselila, to je bilo konec 80. let, je garažo podarila tožeči stranki in od takrat dalje jo je tožeča stranka tudi uporabljala. Glede na to, da ZK stanje ni bilo urejeno, dejansko ni bilo možno skleniti pravnega posla, vendar je vse od leta 1982 dalje garažo izključno uporabljala sama. Vse garaže so bile v privatni lasti, stale pa so na zemljišču, ki je bilo takrat v družbeni lastnini. Na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti je zemljišče, ki služi funkcionalno objektu, postalo last lastnika objekta. Tožeča stranka je torej kot lastnica objekta postala tudi izključna lastnica zemljišča, ki pripada garaži, to je parc. št. 23/114, k. o. ... V tem objektu se nahaja tudi garaža, katere lastnica je tožeča stranka na podlagi darilne pogodbe in na podlagi priposestvovanja v dobri veri. Tožeča stranka torej svojo lastninsko pravico utemeljuje s pravnim poslom in ZLNDL, kot tudi na osnovi dobroverne posesti.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom je odločilo, da se vrednost spornega predmeta določi na 13.000,00 EUR (točka I izreka), da se dopusti sprememba tožbe (točka II izreka), da se ugotovi, da je tožeča stranka lastnica garaže in parcele, to je nepremičnine parc. št. 23/114, k.o. ..., ID ... (točka III izreka). V preostalem delu (to je glede izstavitve ZK dovolila) je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka IV izreka). Odločilo je tudi, da mora tožena stranka v roku 15 dni tožeči stranki plačati stroške tega postopka v višini 2.790,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (točka V izreka).

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženkino pritožbo.

4. Zoper to sodbo toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj: ◦ Ali je izključeno priposestvovanje nepremičnine, ki je bila predmet lastninjenja na podlagi ZLNDL, če posest temelji na pravnem poslu iz časa družbene lastnine? ◦ Ali vpliva(jo) na presojo dobrovernosti posesti iz drugega odstavka 43. člena v zvezi z 28. členom SPZ dejstva in okoliščine glede (ne)obstoja upravičenj pravnih prednikov - konkretno ugotovitev sodišča, da pravica uporabe na zemljišču v času družbene lastnine ni bila od toženke z ničemer prenesena na tožnico in njeni pravni prednici, ampak je bila imetnica pravice uporabe toženka, ki je po ZLNDL pridobila lastninsko pravico na zemljišču? ◦ Ali je domneva dobre vere posestnika izpodbita, če posestnik ob prevzemu posesti ve oziroma bi mogel vedeti, da njegov pravni prednik ni imel pravice uporabe na zemljišču in torej ni bil upravičen do njegove posesti, medtem ko je bil dejanski imetnik pravice uporabe ves čas vpisan v zemljiško knjigo in je po uveljavitvi ZLNDL postal tudi zemljiško lastnik?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku,1 v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.