Jedro

Če stranka preneha obstaja po skrajšanem postopku, morajo po 394. členu v zvezi s 456. členom ZGD družbeniki podati izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Gre torej za izjavo, s katero se družbeniki upnikom zavezujejo, da bodo izpolnili njihove terjatve do dolžnika. Taka izjava ima pravno naravo pristopa k dolgu po 451. členu ZOR, po katerem družbenik stopi v zavezo poleg dolžnika. Tako ni mogoče govoriti o singularnem, niti o univerzalnem pravnem nasledstvu tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo v 1. in 3. točki izreka izvršilni sklep Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr. št. ... z dne ... in tožbo zavrglo. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navedla je, da je bila tožena stranka dne 17.8.1999 izbrisana iz sodnega registra po skrajšanem postopku, vse obveznosti tožene stranke pa sta prevzela ustanovitelja F.C. in I.K.. Sodišče bi zato moralo postopek prekiniti in pozvati prevzemnika na prevzem pravde. Priglasila je pritožbene stroške. Pritožba ni utemeljena. Če stranka preneha obstaja po skrajšanem postopku, morajo po 394. členu v zvezi s 456. členom ZGD družbeniki podati izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Gre torej za izjavo, s katero se družbeniki upnikom zavezujejo, da bodo izpolnili njihove terjatve do dolžnika. Taka izjava ima pravno naravo pristopa k dolgu po 451. členu ZOR, po katerem družbenik stopi v zavezo poleg dolžnika. Tako ni mogoče govoriti o singularnem, niti o univerzalnem pravnem nasledstvu tožene stranke. Po 3. točki 2. odst. 205. člena ZPP se postopek sicer prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. Prekinitev postopka pa ima podlago le v primeru, kadar ima pravna oseba, ki je prenehala obstajati, pravnega naslednika (primerjaj 1. odst. 208. člena ZPP). Le v tem primeru so izgledi, da se bo pravdni postopek lahko tudi nadaljeval. Kadar teh izgledov ni, ob zgoraj povedanem pa pri prenehanju pravne osebe po skrajšanem postopku družbenik ni pravni naslednik pravne osebe, je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljeno oprlo na 5. odst. 81. člena ZPP. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi uradni preizkus po 2. odst. 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške.