Jedro

Za odločitev o oprostitvi plačila sodne takse je odločilen trenutek vložitve tožbe.

V premoženje, ki se upošteva pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, se poleg rednih prihodkov upošteva tudi znesek prejete odškodnine in tudi dejstvo, da je tožnik skupni lastnik stanovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom odločilo, da tožnika B. N. ne oprosti plačila sodne takse za postopek (točka I. izreka sklepa). Pod točko II. pa je sodišče tožniku odobrilo obročno plačilo takse na pet zaporednih mesečnih obrokov po 171,00 EUR, kar bo moral plačati v rokih, navedenih v plačilnem nalogu.

2. Zoper sklep se je iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb postopka pritožil tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnika oprosti plačila sodnih taks. Navaja, da plačila sodne takse ne zmore. Res je pred dvemi let prejel nesporni del odškodnine, ki pa ga je že zdavnaj in v celoti potrošil. Na bančnem računu je v limitu za okrog 900,00 EUR. Njegov edini dohodek je delna invalidska pokojnina v znesku 306,71 EUR in mesečna invalidnina v znesku 41,46 EUR. V zadnjih dvanajstih mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks tožnik ni imel nobenih večjih dohodkov. Stanovanje, v katerem živi, je skupno premoženje njega in njegove žene. Stanovanja za potrebe plačila sodne takse ne more prodati, saj potem s sinom ne bi imel kje živeti. Njegovo premoženjsko stanje je bilo ob vložitvi tožbe, pa tudi v zadnjih dvanajstih mesecih pred vložitvijo tožbe tako zelo slabo, da brez nevarnosti za lastno preživetje plačila takse ne zmore. Če bi moral od svojih mesečnih prejemkov plačati 171,00 EUR takse, bi mu ostalo manj kot 180,00 EUR za preživetje čez mesec.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema odločitev in obrazložitev prvega sodišča, ki ji ni kaj dodati. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na navedbe prvega sodišča in jih povzema kot svoje. Glede na pritožbene navedbe pa je še enkrat poudariti, da je za odločitev o oprostitvi plačila sodne takse odločilen trenutek vložitve tožbe, v tem primeru je to marec 2013. Tožnik res prejema le invalidsko pokojnino v višini 306,71 EUR in invalidnino v višini 41,46 EUR, stanovanje, v katerem prebiva s sinom, pa je v skupni lasti z ženo. Poleg navedenega pa je tožena stranka tožniku že izplačala nesporni del odškodnine v znesku 25.800,00 EUR in to v marcu 2011. 5. V premoženje, ki se upošteva pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, se poleg rednih prihodkov upošteva tudi znesek prejete odškodnine in tudi dejstvo, da je tožnik skupni lastnik stanovanja. Ker to premoženje presega mejo, do katere sodišče lahko stranko oprosti plačila sodnih taks, je odločitev prvega sodišča, ki je tožnikov predlog zavrnilo, pravilna. Neutemeljeno pa je tudi sklicevanje tožnika na to, da mora preživljati sina, saj zakonske dolžnosti za to nima. Tudi navedba v pritožbi, da je tožnik denar že potrošil, na odločitev sodišča ne more vplivati v taki meri, da bi odločitev prvega sodišča spremenilo in tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

6. Pritožba po povedanem ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).