Jedro

V obravnavani zadevi upnik sicer trdi, da je predujem na računu BS za sodne depozite dolžnikovo premoženje, vendar pa upnik za poseg na to premoženje ni izbral ustreznega izvršilnega sredstva. Bistveno je namreč, da so sredstva, na katera meri upnik, na prehodnem podračunu sodnih depozitov, katerega imetnik je sodišče in ne dolžnik.

Izrek

I.Pritožba v zvezi z dopolnitvijo pritožbe se zavrne in se sklep potrdi.

II.Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršba na računu pri organizacijah za plačilni promet ustavi.

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je v izvršilnem postopku zaradi uveljavitve nedenarne obveznosti I 3764/2019 Okrajno sodišče v Ljubljani dne 16. 12. 2021 izdalo obvestilo, da je dolžnik A. d.o.o. založil znesek 56.400,00 EUR na račun BS za depozite. S tem denarjem upravlja Banka Slovenije. Kljub temu je sodišče na podlagi 141. člena, 5. odstavek, ZIZ izdalo sklep, da se izvršba na računu pri organizacijah za plačilni promet ustavi, ker v enem letu nanj ni prejel sredstev. Tudi Banka Slovenije je organizacija za plačilni promet. Na računu Banke Slovenije kot OPP so dolžnikova sredstva kot depozit. Višje sodišče v Ljubljani glede takih sredstev navede: z njimi upravlja Banka Slovenije na posebnem transakcijskem računu Republike Slovenije za sodne depozite (VSL Sklep I Ip 3/2023). 141. člen ZIZ ne razlikuje med tipi računov, ampak zgolj, ali ima dolžnik sredstva pri kateri drugi organizaciji za plačilni promet. Če je ima dolžnik sredstva nakazana na račun pri Banki Slovenije za sodne depozite, to pač le pomeni, da ima dolžnik sredstva pri OPP, ki mu je ime Banka Slovenije. Ko bo Banka Slovenije prejela sklep o izvršbi, pa dolžnik na računu ne more razpolagati s sredstvi, bo sklep obdržala v evidenci in opravila na njegovi podlagi poplačilo, ko dolžnik dobi pravico z njimi razpolagati. Ta trenutek pa je, ko bo izvršilni postopek zaradi uveljavitve nadomestnega dejanja po 225. členu ZIZ pravnomočno ustavljen. V dopolnitvi pritožbe navaja, da je v postopku I 3764/2019 upnica skušala doseči poplačilo svoje terjatve, kar izhaja iz sklepa sodišča prve stopnje. Predujem po svoji naravi predstavlja denarna sredstva oziroma denarni znesek, ki še vedno predstavlja premoženje nakazovalca (dolžnika) s katerim upravlja RS na posebnem namenskem transakcijskem računu RS za sodne depozite. Predujem ni določen med prejemki, ki bi bili izvzeti iz izvršbe na podlagi 101. člena ZIZ. Predujem, ki se nanaša na računu za sodne depozite, ki ga vodi Banka Slovenije, ima poseben status, ki je enak statusu zarubljenih sredstev pri OPP oziroma plače, za katere je dovoljen prenos po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Zlasti je pomembna alternativa 1. odstavka 141. člena ZIZ, ki določa situacijo, če dolžnik zaradi vezave s sredstvi na računu ne more razpolagati. Ta alternativa se nanaša tudi na depozite, ki so vezani in zaradi narave depozita tudi niso nujno na računu dolžnika. Namen te določbe je namreč, da se upniku omogoči kar najbolj učinkovit rubež sredstev, ki so v lasti upnika. Le podredno pa: ko ostanek predujma prispe na dolžnikov račun, lahko vsak upnik, ki ima denarno terjatev do istega dolžnika, nanj tudi poseže z izvršbo. Zaradi tega je ugotovitev, da dolžnik nima rubljivih sredstev na TRR pri organizacijah za plačilni promet, zmotna. Priglasil je stroške pritožbe in dopolnitve pritožbe.

3.Dolžnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščenki, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Izvršba za poplačilo denarne terjatve se lahko vodi le na premoženje v lasti dolžnika (32. člen ZIZ). Kot sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve sme sodišče dovoliti prodajo premičnin, prodajo nepremičnin, prenos denarne terjatve, unovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev, prodajo deleža družbenika in prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet (30. člen ZIZ).

6.V obravnavani zadevi upnik sicer trdi, da je predujem na računu BS za sodne depozite dolžnikovo premoženje, vendar pa upnik za poseg na to premoženje ni izbral ustreznega izvršilnega sredstva. Bistveno je namreč, da so sredstva, na katera meri upnik, na prehodnem podračunu sodnih depozitov, katerega imetnik je

sodišče in ne dolžnik

. Razlog za ustavitev postopka, ki izhaja iz 141. člena ZIZ, je smiselno določen v petem odstavku tega člena, v katerem je navedeno, da po prejemu obvestila iz drugega in tretjega odstavka tega člena sodišče samo ponovno vpogleda v register transakcijskih računov in če ugotovi, da dolžnik nima odprtega drugega računa pri organizaciji za plačilni promet, ustavi izvršbo.

7.Skladno s 138. členom ZIZ sodišče s sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, naloži organizaciji za plačilni promet, naj blokira dolžnikova sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta znesek izplača upniku. Navedeno določilo sicer res izrecno ne določa, da gre za blokado sredstev na dolžnikovih računih, torej računih, katerih imetnik je dolžnik, vendar pa navedeno izhaja že iz umeščenosti 7. podpoglavja pod 9. poglavje ZIZ - Izvršba na denarno terjatev

dolžnika

. Prav tako povedano izhaja iz drugih določb 7. podpoglavja, na primer petega odstavka 138. člena ZIZ, ki določa, da če organizacija za plačilni promet zapre račun ali pošlje sodišču obvestilo iz drugega in tretjega odstavka 141. člena tega zakona, učinkuje sklep o izvršbi tudi proti drugi organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima

dolžnik

odprt račun, in sicer od dneva, ko je novi organizaciji za plačilni promet vročen sklep o izvršbi. Ravno tako dalje to, da mora iti pri taki vrsti izvršbe za račun, katerega imetnik je dolžnik, izhaja iz prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 141. člena ZIZ, samega naslova in vsebine 145. člena ZIZ, 150. člena ZIZ in prvega odstavka ter naslova in vsebine 151. člena ZIZ. Tudi v odločbi I Ip 3/2023 višje sodišče ni odločilo, da lahko upnik predlaga izvršbo na sredstva pri Banki Slovenije, temveč le, da bo upnik, ko bo enkrat morebitni ostanek predujma prispel nazaj na dolžnikov račun, lahko nanj posegel z izvršbo.

8.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9.Upnik sam krije svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 30, 32, 138, 141, 141/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.