Jedro

Z neopravičenim izostankom z naroka za glavno obravnavo je tožena stranka izgubila možnost dokazovanja svojih trditev z zaslišanjem predlaganih prič. V kolikor namreč pravilno vabljena stranka v sporih majhne vrednosti ne pride na narok, ki ga sodišče razpiše, čeprav ga nobena od strank ni zahtevala, se šteje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je že predhodno predložila sodišču.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 146371/2011 z dne 12. 10. 2011 v še ne pravnomočnem delu 1. odstavka izreka, tako da je tožena stranka dolžna tožeči plačati glavnico v višini 342,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo tudi 183,40 EUR tožnikovih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

Zoper takšno odločitev se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ali da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Očitki, da je izpodbijana sodba sama s seboj v nasprotju, da je ni mogoče preizkusiti, da ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih ter da so razlogi sodbe v nasprotju z listinami v spisu in z zapisniki o izvedenih dokazih, niso utemeljeni. Tožena stranka jih z ničemer ne konkretizira (so zgolj pavšalni), višje sodišče pa takšnih kršitev ni našlo niti v okviru uradnega preizkusa sodbe (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

Obravnavani spor predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti (1. odstavek 443. člena v zvezi s 1. odstavkom 495. člena ZPP). Sodba sodišča prve stopnje se v takšnih sporih lahko izpodbija samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja (vključno z dokazno oceno prvostopenjskega sodišča) ni mogoče izpodbijati oziroma, je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga pritožbene odločitve.

Prav nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja poskuša tožena stranka uveljaviti s pritožbenimi ponavljanjem navedb, da tožeča stranka ni toženi nikoli priznala kakšnega popusta, da je pravočasno zavrnila račun in da ji je J. Z. obljubil 50% popust. Pritožbeno sodišče se zato do obširnih navedb v zvezi s tem ni (ponovno) opredeljevalo.

S pritožbenimi navedbami, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo navedb tožene stranke, da je bila med njo in tožečo stranko dogovorjena cena za obeske 0,77 EUR plus DDV in ne 1,14 EUR plus DDV za kos, pritožba smiselno uveljavlja kršitev 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Takšna kršitev je med drugim podana, če se sodišče ne opredeli do navedb pravdnih strank, ki so za odločitev bistvenega pomena. V obravnavani zadevi o tem ni moč govoriti. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je tožeča stranka dokazala, da je dogovorjena cena za izdelane obeske znašala 1,14 EUR po komadu. Zgolj z navedbami, da je bil dogovor drugačen, tožena stranka ne more uspeti. Z neopravičenim izostankom iz naroka za glavno obravnavo pa je, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, tožena stranka izgubila možnost dokazovanja svojih trditev z zaslišanjem predlaganih prič. V kolikor namreč pravilno vabljena stranka v sporih majhne vrednosti ne pride na narok, ki ga sodišče razpiše čeprav ga nobena od strank ni zahtevala, se šteje, da umika vse dokazne predloge, razen listinskih dokazov, ki jih je že predhodno predložila sodišču (1. odstavek 455. člena ZPP). Tožena stranka je bila na takšno posledico opozorjena v vabilu na narok za glavno obravnavo. Ker se je kljub temu ni udeležila, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je predlog za zaslišanje D. S. in T. Z. umaknila. Navedenih dokazov tako ni bilo mogoče izvesti, drugih dokazov, ki bi potrjevali njene navedbe, pa tožena stranka ni predložila.

9. S pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi tako deloma niso podani, deloma pa ne dovoljeni. Prav tako višje sodišče ni našlo kršitev na katere skladno z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Neutemeljeno pritožbo je zato zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).