Jedro

Upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti preneha, če je bilo s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da ne obstajajo njegove terjatve, ki jih uveljavlja v tem postopku. Iz podatkov stečajnega spisa izhaja, da je postala pravnomočna sodba, s katero je bilo razsojeno, da ne obstajata terjatev in ločitvena pravica, ki ju je pritožnik prijavil v tem stečajnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom končalo stečajni postopek (I. točka izreka) in razrešilo stečajno upraviteljico A. A. (II. točka izreka).

2.Zoper navedeni sklep se je pritožil B. B. in smiselno predlagal njegovo razveljavitev. Višjemu sodišču predlaga, da stečajno upraviteljico razreši, njega ponovno postavi za zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika in izterja vso škodo, ki jo je povzročila stečajna upraviteljica.

3.Pritožba ni dovoljena.

4.Procesna legitimacija za vložitev pritožbe je urejena v 126. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V skladu s prvim odstavkom tega člena ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Drugi odstavek istega člena določa, da ima upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon.

5.Splošno pravilo o strankah, ki so upravičene opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, za kar gre v obravnavanem primeru, je določeno v 56. členu ZFPPIPP. Ta določa, da so v glavnem postopku zaradi insolventnosti procesna dejanja upravičeni opravljati: 1. vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in 2. insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa.

6.Upravičenje upnika opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti preneha, če je bilo s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da ne obstajajo njegove terjatve, ki jih uveljavlja v tem postopku (druga alineja 2. točke 58. člena ZFPPIPP). Iz podatkov stečajnega spisa (vloga stečajne upraviteljice z dne 11. 3. 2024, r. št. 501) izhaja, da je postala pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 901/2020 z dne 20. 5. 2020 v zvezi s popravnim sklepom z dne 30. 1. 2024, s katero je bilo razsojeno, da ne obstajata terjatev in ločitvena pravica, ki ju je pritožnik prijavil v tem stečajnem postopku. To pomeni, da je procesno upravičenje pritožnika prenehalo in zato nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje o zaključku stečajnega postopka.

7.Ker je torej v tem primeru pritožbo vložila oseba, ki nima te pravice, jo je višje sodišče kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).