Jedro

Materialni stroški izvedenskega dela se ovrednotijo največ v višini 15% od odmerjene nagrade, lahko pa se ovrednotijo tudi v nižjem znesku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu prim. mag. A.A. dr. med., spec. ortopedu in fiziatru za opravljeno izvedensko delo z dne 19. 9. 2012 odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 386,40 EUR bruto in sklenilo, da se mu po plačilu akontacije dohodnine neto znesek nakaže na njegov bančni račun (I. točka izreka). Obenem je sklenilo, da je od zneska 386,40 EUR potrebno obračunati in plačati 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 23,18 EUR (II. točka izreka) in da je nagrado iz I. točke in prispevek iz II. točke tega sklepa dolžan plačati toženec v roku 15-ih dni po prejemu tega sklepa (III. točka) ter da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (IV. točka).

Zoper sklep je glede višine priznanih materialnih stroškov pritožbo vložil izvedenec, ker se ne strinja, da mu je sodišče priglašene stroške v višini 15 % znižalo na 5 %. Navaja, da je stroške priglasil skladno s pravilnikom, v katerem je določeno, da se ostali materialni stroški ovrednotijo v višini 15 % od odmerjene nagrade.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Pravna podlaga za odločitev v sporni zadevi je podana v Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/10 in 1/12, v nadaljevanju: Pravilnik). Ta v tretjem odstavku 45. člena določa, da se ostali materialni stroški ovrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade.

S to določbo je višina priglašenih materialnih stroškov omejena navzgor, in sicer se materialni stroški ovrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade. To pomeni, da ne morejo biti materialni stroški ovrednoteni v višjem znesku, kot je določeno, lahko pa so ovrednotene v nižjem znesku. To velja za primere, ko so materialni stroški nižji od 15 % od odmerjene nagrade. Ni pa mogoče razumeti citirane določbe tretjega odstavka 45. člena Pravilnika tako, da se materialni stroški ovrednotijo v vsakem primeru, tudi kadar so nižji, v višini 15 % od odmerjene nagrade.

V konkretnem primeru je pritožnik priglasil materialne stroške v višini 15 % od priznane nagrade. Sodišče jih je ovrednotilo v višini 5-ih % od priznane nagrade, ker je ocenilo, da znaša obseg izvedenskega mnenja šest strani ter da poštni stroški za vračilo spisa niso presegli 5 %.

Temu in ugotovljenemu dejanskemu stanju, za katere materialne stroške naj bi šlo oziroma jih je imel izvedenec, niti ne ugovarja, pač pa zmotno meni, da bi mu v vsakem primeru pripadali materialni stroški v višini 15 % od priznane nagrade in se pri tem sklicuje na tretji odstavek 45. člena Pravilnika. Interpretacija citirane določbe, za kakršno se zavzema pritožba, pa ni pravilna, kot je že uvodoma obrazloženo.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo izvedenca kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.