Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo in zvišanje za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Obrazložitev

Reviziji se delno ugodi in se ob delni ugoditvi tožnikovi pritožbi prvostopenjska sodba delno spremeni tako, da se toženki naloži, da mora tožniku v 15 dneh pod izvršbo plačati še 6.000,00 EUR (1,437.840 SIT) z zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2002 do 27. 6. 2003 po predpisani obrestni meri zakonskih zamudnih obresti, znižani za temeljno obrestno mero, od 28. 6. 2003 pa po predpisani obrestni meri zakonskih zamudnih obresti.

V ostalem se revizija zavrne.

Toženka mora v 15 dneh plačati tožniku 143,15 EUR stroškov revizijskega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne po prejemu te sodbe.

OBRAZLOŽITEV:

1. Tožnik se je v delovni nesreči 5. 10. 1998 poškodoval, ko je zdrsnil z mokrega valjarja in s kolenom udaril v zraven stoječi drug delovni stroj. Od toženke, pri kateri je imel njegov delodajalec zavarovano svojo odgovornost, je zahteval plačilo 11,400.000 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo in tudi odškodnino za premoženjsko škodo. Pravdni stranki sta se po izvedenem dokaznem postopku strinjali, da znaša toženkin delež odgovornosti 75 %, ker je tožnik prispeval k nastanku škode s 25 %. Sodišče prve stopnje je tako odločalo le o višini odškodnine. Za nepremoženjsko škodo je tožniku odmerilo 4,300.000 SIT (17.943,58 EUR) odškodnine in zaradi tožnikovega prispevka razsodilo, da mora toženka plačati iz tega naslova 3,325.000 SIT (13.874,98 EUR). Delno je ugodilo tudi zahtevku za plačilo premoženjske škode. Presežni tožbeni zahtevek za plačilo višje odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo je zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo, razveljavilo del zavrnilne prvostopenjske sodbe, ki se nanaša na premoženjsko škodo zaradi izgube na dohodku in stroškovno odločitev ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem delu je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo še izpodbijani, a ne razveljavljeni del prvostopenjske sodbe, odločitev o pritožbenih stroških pa je pridržalo za končno odločbo.

3. Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi izpodbija tisti njen del, s katerim je bila zavrnjena njegova pritožba za znesek 20.864,63 EUR (5,000.000 SIT) za nepremoženjsko škodo, uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo v obsegu revizijskega izpodbijanja. Meni, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ker niso bile v zadostni meri upoštevane ugotovljene dejanske okoliščine pri nobeni od oblik nepremoženjske škode, poudarja karakter same poškodbe in zaplete med zdravljenjem, kar vse je povzročilo njegovo invalidsko upokojitev zaradi delovne nesposobnosti in velikih omejitev pri fizičnih aktivnostih. Tudi ob primerjavi s sodno prakso meni, da gre v njegovem primeru za težko poškodbo s trajnimi in težkimi posledicami ter zato za prenizko prisojo odškodnine.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. Pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo sodišče upošteva vse okoliščine konkretnega primera, torej trajanje in intenzivnost telesnih in duševnih bolečin ter strahu, jih primerja s primerljivimi odškodninskimi zadevami ter višino denarne odškodnine določi v okviru prisoje v primerjanih zadevah. Na ta način upošteva temeljni načeli za prisojo pravične denarne odškodnine iz 200. in 203. člena ZOR, ki se v tej zadevi uporablja na podlagi prehodne določbe 1060. člena Obligacijskega zakonika, o individualizaciji in o objektivni pogojenosti odškodnine, saj je treba pri napolnjevanju pravnega standarda pravične denarne odškodnine v vsakem posameznem primeru poleg značilnosti konkretnega oškodovanca upoštevati tudi pomen prizadete dobrine, namen same odškodnine in razmerja prisojenih odškodnin v podobnih zadevah.

7. Tožnikova poškodba leve goleni (udarnina) je bila sprva videti lažje narave, vendar pa je povzročila hude komplikacije med zdravljenjem, kar je vplivalo tudi na obseg posledic poškodbe. Prišlo je namreč do podkožnega izliva krvi in gnojnega vnetja, ki je terjalo kar tri operativne posege, nato pa do tromboze, pljučne embolije, pljučnega infarkta in še vnetja pljučne mrene. Po približno enoletnem bolniškem staležu se je tožnik moral invalidsko upokojiti, saj za delo poklicnega voznika ni bil več sposoben ter so mu celo vzeli vozniško dovoljenje C kategorije. V času nesreče je bil star 60 let. Zaradi popolne in trajne zamašitve podkolenske vene (trombotični sindrom) ter zaradi zarastlin v zvezi s prestanim pljučnim infarktom oziroma vnetjem pljučne mrene trpi duševne bolečine, ker je znatno omejen pri svoji življenjski aktivnosti. Podnevi in ponoči ima težave z dihanjem zaradi zmanjšanja dihalne kapacitete pljuč, kar vpliva tudi na sposobnost hitrejše hoje in hoje na vkreber ter na nezmožnost opravljanja težjih fizičnih del. 8. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so bile povzete okoliščine o tožnikovi invalidski upokojitvi in vsakodnevnih omejitvah njegove življenjske aktivnosti pri odmeri odškodnine premalo upoštevane. To potrjuje tudi pregled prisojenih odškodnin v zadevah, ki so primerljive s tožnikovo. Odmera odškodnine za telesne bolečine in strah je v okviru prisoje v primerjanih zadevah, pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti pa odstopa navzdol. Zato je revizijsko sodišče odmero za to obliko zvišalo za 8.000,00 EUR. Upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe pomeni 4,300.000 SIT in dodatnih 8.000,00 EUR približno 32 takratnih povprečnih plač za vse tri oblike nepremoženjske škode. Taka odmera pomeni bolj ustrezno uvrstitev v okvir prisojenih zneskov v primerljivih zadevah. Zaradi 25 % tožnikovega prispevka mora toženka tožniku plačati le dodatnih 6.000,00 EUR.

9. Revizijsko sodišče je zato na podlagi 378. in prvega odstavka 380. člena ZPP odločilo kot v izreku te sodbe. Na podlagi drugega odstavka 154. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP ter na podlagi določb Odvetniške tarife je odločilo, da mora toženka povrniti tožniku 29 %, za kolikor je glede na obseg revizijskega izpodbijanja tožnik uspel, v reviziji odmerjenih stroškov, kar znese 143,15 EUR. O začetku teka zahtevanih zakonskih zamudnih obresti od tega zneska je odločilo v skladu z načelnim pravnim mnenjem, sprejetim na Občni seji VS RS 13. 12. 2006. O ostalih stroških postopka ni odločilo, ker je pritožbeno sodišče razveljavilo stroškovno odločitev prvostopenjskega sodišča, da o stroških odloči hkrati z odločitvijo o razveljavljenem delu sodbe o premoženjski škodi. Prvostopenjsko sodišče bo v novem sojenju odločilo tudi o pritožbenih stroških, saj je pritožbeno sodišče odločitev o njih pridržalo za končno odločbo.