Jedro

Tožnica je z dnem izplačila odškodnin pridobila pravico zahtevati povračilo izplačanega zneska skupaj z obrestmi in stroški od toženca. Vendar pa to še ne pomeni, da je od takrat dalje toženec tudi v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti (povračilom izplačane odškodnine).

Če toženec ni obveščen o tem, da je dolžan nekaj plačati, ne more priti v zamudo prej, preden tega obvestila oziroma zahtevka za plačilo ne dobi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (v 2. odstavku 1. točke izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožnici znesek 8.345,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.8.2005 dalje do plačila. Kar je tožnica zahtevala več, in sicer plačilo zakonskih zamudnih obresti pred 22.8.2005, pa je zavrnilo. Odločilo je še, da je toženec dolžan povrniti tožnici njene pravdne stroške v znesku 949,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper zavrnilni del navedene sodbe se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnica. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje tako spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Meni, da odločitev sodišča prve stopnje, da tečejo zakonske zamudne obresti šele od vložitve tožbe dalje, nima materialnopravne podlage. Navaja, da v skladu z določili Obligacijskega zakonika in Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu vstopi zavarovalnica v pravice oškodovanca na dan izplačila nastale škode in je od tega dne dalje upravičena od povzročitelja škode uveljavljati izplačano odškodnino vključno s pripadajočimi stroški in zamudnimi obrestmi. Iz navedenega je razvidno, da nastane terjatev tožnice kot zavarovalnice z dnem izplačila odškodnine in ne z dnem poziva tožencu na vračilo izplačanega zneska. Tožničina terjatev je tako nastala z dnem izplačila odškodnine oškodovancem, kar hkrati pomeni, da je takrat nastala tudi obveznost toženca, da tožnici povrne izplačane zneske odškodnin, stroške in zamudne obresti. Da bi morala tožnica pozvati toženca na plačilo regresa, da bi ji pripadale zamudne obresti, pa ni določeno niti v zakonu niti v splošnih pogojih tožnice. Tudi iz ustaljene sodne prakse izhaja, da ima tožnica pravico do plačila zamudnih obresti za čas od izvršenega plačila dalje, in ne šele od vložitve tožbe ali od poziva tožencu.

Toženec na vročeno pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba vložena le zoper zavrnilni del izpodbijane sodbe (zoper odločitev v 2. odstavku 1. točke izreka), zato je v preostalem – ugodilnem delu sodba sodišča prve stopnje že pravnomočna in ni predmet preizkusa pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je tako preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (1. in 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08).

Pritožba zmotno meni, da je tožnica kot zavarovalnica upravičena od toženca kot regresnega zavezanca do plačila zakonskih zamudnih obresti od zneskov oškodovancem izplačanih odškodnin od dne, ko je izplačala te odškodnine dalje. Tožnica je namreč z dnem izplačila odškodnin šele pridobila pravico zahtevati povračilo izplačanega zneska skupaj z obrestmi in stroški od toženca oziroma je takrat nastal njen regresni zahtevek (glej 2. odstavek 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu – Ur. l. RS, št. 70/94 s spremembami – ZOZP, tako tudi 3. odstavek 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti tožnice – priloga A/2). Tožnici je z dnem, ko je kot zavarovalnica izplačala odškodnino oškodovancem, nastala škoda (zaradi kršitve zavarovalne pogodbe). Zato se z dnem izplačila te odškodnine odškodninska obveznost šteje za zapadlo (glej 165. člen Obligacijskega zakonika – Ur. l. RS, št. 83/01, 40/07 – v nadaljevanju OZ). Vendar pa to še ne pomeni, da je od takrat dalje toženec tudi v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti (povračilom izplačane odškodnine). Zapadlost terjatve namreč pomeni upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti in ne zamude. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če pa rok za izpolnitev ni določen, pa pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost (299. člen OZ). Če torej toženec (dolžnik) ni obveščen o tem, da je dolžan nekaj plačati, ne more priti v zamudo prej, preden tega obvestila oziroma zahtevka za plačilo ne dobi. Zaradi neposredne tožbe oziroma zahtevka oškodovanca zoper zavarovalnico namreč ni nujno, da regresni zavezanec sploh ve, da je zavarovalnica izplačala odškodnino. Zato je sodišče prve stopnje (upoštevaje, da rok za plačilo vtoževanega zneska zakonsko ni določen, iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa tudi ne izhaja, da bi bil dogovorjen, in ker tožnica tudi ni dokazala, da bi tožencu že pred vložitvijo tožbe vročila poziv na plačilo zahtevanega zneska) pravilno razsodilo, da tečejo zakonske zamudne obresti od izplačanega zneska odškodnine od vložitve tožbe dne 22.8.2005 dalje. Res je sicer, kot to navaja pritožba, da je bila sodna praksa v tovrstnih zadevah v preteklosti različna, vendar je prevladalo zgoraj obrazloženo stališče, v skladu s katerim je odločilo tudi sodišče prve stopnje (glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 28/2005, sodbo VSL II Cp 4342/2008, Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu s komentarjem, Ljubljana, 2008, str. 74).

Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (v 2. odstavku 1. točke izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker tožnica s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).