Jedro

V obravnavanem primeru je iz opisa storilki očitanega prekrška razvidno le, da je na določeni relaciji prikrito sledila B. B., s čimer naj bi izvajala prikriti preiskovalni ukrep tajnega sledenja. Iz opisa prekrška pa ni razvidno, da je pri tem uporabljala tehnične naprave za ugotavljanje položaja in gibanja oziroma tehnične naprave za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in videosnemanje. Ker je uporaba tehničnih naprav konstitutivni element sledenja, ki je modaliteta prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja, v opisu storilki očitanega prekrška manjka ključni element tega prikritega preiskovalnega ukrepa. Samo prikrito sledenje, ne da bi bila v zvezi z njim uporabljena tehnična sredstva, namreč še ne pomeni izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja, ki je detektivom prepovedan.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku storilko prekrška A. A. spoznal za odgovorno storitve prekrškov po 10. alineji prvega odstavka 50. člena in po 14. alineji prvega odstavka 50. člena Zakona o detektivski dejavnosti (v nadaljevanju ZDD-1). Okrajno sodišče v Kopru je s sodbo ZSV 552/2018 z dne 19. 11. 2020 ob reševanju zahteve za sodno varstvo postopek o prekršku po 10. točki prvega odstavka 50. člena ZDD-1 ustavilo, ker je presodilo, da ni dokazano, da je A. A. storila očitani prekršek. Na podlagi določbe 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je ustavilo tudi postopek o prekršku po 14. točki prvega odstavka 50. člena ZDD-1, ker storilki očitano ravnanje ni prekršek. Odločilo je, da se storilki prekrška prizna pravica do povrnitve stroškov zastopanja v znesku 201,59 EUR, višji zahtevek za povrnitev stroškov pa zavrnilo. Višje sodišče v Kopru je s sodbo PRp 4/2021 z dne 18. 2. 2021 pritožbo prekrškovnega organa zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina, kot navaja v uvodu, „zaradi ugotovitve, da je prišlo pri izdaji izpodbijanih sodb do kršitve določbe 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 v zvezi z določbo 14. alineje prvega odstavka 50. člena ZDD-1 v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 32. člena ZDD-1. V obrazložitvi zahteve trdi, da so v opisu prekrška po 14. točki prvega odstavka 50. člena ZDD-1 zadovoljivo konkretizirani vsi zakonski znaki storilki očitanega prekrška. Iz opisa so tako razvidne časovne in krajevne okoliščine prekrška, ki naj bi bil storjen s prikritim sledenjem vozilu zasledovane osebe na konkretno opredeljeni krajevni relaciji. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in ugotovi, da je bil kršen zakon, ne da bi ob tem poseglo v izpodbijano pravnomočno sodbo.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilki prekrška. Ta se je po svoji zagovornikih o njej obširno izjavila ter poudarila, da je opis prekrška pomanjkljiv in da detektivom ni prepovedano zbiranje gradiva za „civilna ali delovnopravno razmerja“.

B.

4. V obravnavanem primeru se je storilki prekrška očitalo, da je prekršek po določbi 14. točke prvega odstavka 50. člena ZDD-1 storila s tem, da je pri izvajanju detektivske dejavnosti dne 5. 6. 2018 z vozilom prikrito sledila B. B. na relaciji Ribnica – Lož pri Bloški Polici – Ljubljana – Kropa – Ribnica, s čimer je izvajala prikriti preiskovalni ukrep tajnega sledenja, ki je detektivom v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 32. člena ZDD-1 prepovedan, z opisanim ravnanjem pa je prekoračila detektivska upravičenja.

5. Iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča je razvidno stališče, da opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega ravnanja z navedbo konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Le opis ravnanja, ki je v zadostni meri konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje ter hkrati uresničevanje storilčeve pravice do obrambe.1

6. V skladu z določbami ZDD-1 detektiv lahko pridobiva informacije o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, o delu pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah.2 To lahko stori z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih ali iz javnih krajev, javno dostopnih, odprtih in zaprtih prostorov ter krajev in prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora.3 Tehnična sredstva lahko uporablja le, če je to nujno za zavarovanje dokazov. Detektiv ne sme uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih v skladu z zakonom uporabljajo policija, Slovenska obveščevalna varnostna agencija in Obveščevalno varnostna služba ministrstva, pristojnega za obrambo.4

7. V skladu z določbo tretjega odstavka 149 a. člena ZKP se tajno opazovanje izvaja z neprekinjenim ali ponavljajočim opazovanjem ali sledenjem, z uporabo tehničnih naprav za ugotavljanje položaja in gibanja ter tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu, fotografiranjem ter videosnemanjem in je osredotočeno na spremljanje položaja, gibanje ter aktivnosti opazovane osebe. Pri tem ukrepu gre za načrtno, dalj časa neprekinjeno ali ponavljajoče se opazovanje določene osebe z uporabo tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu ter slikovno snemanje, s katerimi se pridobijo materialni dokazi za potrebe kazenskega postopka. Le opazovanje določenih objektov, zasede in druge klasične metode policijskega dela, pri katerih se ne uporabljajo tehnična sredstva, ne pomenijo izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja, tudi če se opravljajo prikrito.5

8. V obravnavanem primeru je iz opisa storilki očitanega prekrška razvidno le, da je na določeni relaciji prikrito sledila B. B., s čimer naj bi izvajala prikriti preiskovalni ukrep tajnega sledenja. Iz opisa prekrška pa ni razvidno, da je pri tem uporabljala tehnične naprave za ugotavljanje položaja in gibanja oziroma tehnične naprave za prenos in snemanje glasu, fotografiranje in videosnemanje. Ker je uporaba tehničnih naprav konstitutivni element sledenja, ki je modaliteta prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja, v opisu storilki očitanega prekrška manjka ključni element tega prikritega preiskovalnega ukrepa. Samo prikrito sledenje, ne da bi bila v zvezi z njim uporabljena tehnična sredstva, namreč še ne pomeni izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja, ki je detektivom prepovedan.

9. Glede na navedeno ni mogoče pritrditi vložniku zahteve, da so v obravnavanem primeru v opisu prekrška po 14. točki prvega odstavka 50. člena ZDD-1 konkretizirani vsi zakonski znaki tega prekrška. V opisu prekrška, kot že rečeno, ni navedeno, da bi storilka prekrška pri sledenju B. B. na opisani relaciji uporabljala tehnična sredstva, ki so nujna za obstoj prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja.

C.

10. Ker v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljana kršitev zakona ni podana, je Vrhovno sodišče zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti na podlagi določbe 425. člena ZKP v zvezi z določbo 171. člena ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Primerjaj na primer sodbe v zadevah IV Ips 76/2011 z dne 20. 12. 2011, IV Ips 73/2012 z dne 18. 9. 2012, IV Ips 6/2016 z dne 17. 5. 2016 in IV Ips 22/2018 z dne 18. 9. 2018. 2 Določba 26. člena ZDD-1. 3 Določba 30. člena ZDD-1. 4 Prva alineja prvega odstavka 32. člena ZDD-1. 5 Tako tudi Horvat Š. (2004): Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, stran 326.