Jedro

Sodišče prve stopnje pred izrekom stranske sankcije odvzema vozila ni zaslišalo lastnika vozila (B.) in ni pridobilo njegovega stališča glede odvzema vozila, s čemer je bila prekršena tudi pravica lastnika do izjave v tem postopku. Pritožba sicer pritrjuje, da je obdolženec zakoniti zastopnik tega kluba, vendar pa sodišče v izvedenem postopku ni dalo možnosti lastniku, da bi izrazil svoje videnje glede potrebe po uporabi vozila in s tem glede nujnosti izreka te stranske sankcije, zlasti, ker gre za klubsko vozilo, namenjeno razvoju športa.

Izrek

Pritožbi obdolženčevih zagovornikov se ugodi in se izpodbijana sodba v delu glede izrečene stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila znamke VW tip Caddy, reg. št. ... razveljavi in vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje spoznalo obdolženca za odgovornega storitve prekrška po osmem odstavku člena 56 ZVoz-1 in mu na podlagi tega zakonitega določila izreklo sankcijo in sicer globo v višini 500,00 EUR in pa stransko sankcijo odvzem osebnega avtomobila znamke VW, tip Caddy, reg. št. ..., za katerega je odredilo prodajo po pravnomočnosti te sodbe. Obdolžencu je naložilo v plačilo tudi sodno takso in pa stroške postopka (stroški prevoza in hrambe zaseženega vozila).

2. Odločitev prvega sodišča v delu glede izrečene stranske sankcije odvzema navedenega osebnega vozila napadajo zagovorniki obdolženca z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in v tem delu predlagajo spremembo izpodbijane sodbe tako, da se izrečena stranska sankcija odpravi in odredi vrnitev osebnega avtomobila njegovemu lastniku, to je B. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz izpodbijane sodbe izhaja pritožbeno neproblematizirana ugotovitev, da je obdolženec kritičnega dne vozil v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja B kategorije z osebnim vozilom znamke VW, tip Caddy, reg. št. ..., to pa je storil, kot je obrazložilo prvo sodišče v točki 6.) izpodbijane sodbe že tretjič, saj je pred tem dogodkom bil obdolženec z istim vozilom že dvakrat udeležen v cestnem prometu, obakrat je v svojem zagovoru obljubil, da več ne bo vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, kar pa ga po prepričanju prvega sodišča ni odvrnilo od tega, da je bil 26. 10. 2020 ponovno udeležen v cestnem prometu kot voznik tega istega osebnega vozila. Že dvakrat je bilo to isto motorno vozilo tudi vrnjeno, v obeh primerih takrat še leasingojemalcu, to je B., katerega zakoniti zastopnik je tudi obdolženec.

5. Prvo sodišče je zato predlog prekrškovnega organa za izrek te stranske sankcije (osebno vozilo je zaseženo od storitve prekrška dalje) moralo presojati z vidika, ali je podano sorazmerje med ciljem, ki se zasleduje z izrekom take sankcije, torej varnostjo prometa in med posegom v lastninsko pravico. Pravilno je sicer izhajalo iz sporočil izpostavljenih odločb Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča RS, da je potrebno na eni strani tehtati težo ukrepa za posameznika, kateremu se vozilo odvzema, na drugi strani pa tehtnost razlogov splošne varnosti, ki naj zagotovijo pravico drugih do varnosti. Ugotovitev, da je obdolženec specialni povratnik, saj je bil v zadnjih dveh letih že pravnomočno spoznan za odgovornega storitve prekrška po osmem odstavku člena 56 ZVoz-1, čeprav je vsakič obljubil, da bo pridobil veljavno vozniško dovoljenje, pa tega ni storil, po prepričanju prvega sodišča dokazuje, da obdolženec ne spoštuje cestnoprometnih predpisov in da je podano ustrezno sorazmerje med posegom v pravico lastnika do zasebne lastnine (to je B.) in med koristjo, zasledovano z uporabo te sankcije za varstvo pravic drugih ali za varstvo javnega interesa. Lastnik vozila je sedaj B. (pred tem pa je bil uporabnik vozila), katerega zakoniti zastopnik pa je obdolženec, ki je neločljivo povezan s samim klubom, saj ima obdolženec stalno prebivališče celo na istem naslovu, na katerem je registriran sedež tega kluba. Zato kljub temu, da je obdolženec na zaslišanju pokazal evidenčni karton, da ima namen opraviti vozniški izpit, tudi slednje po prepričanju prvega sodišča ne dokazuje, da z vozilom več ne bo udeležen v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja, zaradi česar zaradi tako tesne povezave med obdolžencem in lastnikom vozila po prepričanju prvega sodišča obstaja realna nevarnost, da bo obdolženec s tem vozilom razpolagal še naprej in ponavljal istovrstne prekrške, zato je izreklo stransko sankcijo odvzema vozila.

6. Take razloge pa utemeljeno napada pritožba, ki izpostavlja, da sodišče prve stopnje pred izrekom stranske sankcije ni zaslišalo lastnika vozila (B.) in ni pridobilo njegovega stališča glede odvzema vozila, s čemer je bila prekršena tudi pravica lastnika do izjave v tem postopku. Pritožba sicer pritrjuje, da je obdolženec zakoniti zastopnik tega kluba, vendar pa sodišče v izvedenem postopku ni dalo možnosti lastniku, da bi izrazil svoje videnje glede potrebe po uporabi vozila in s tem glede nujnosti izreka te stranske sankcije, zlasti, ker gre za klubsko vozilo, namenjeno razvoju športa.

7. Pritrditi je pritožbi, da prvo sodišče slednje, torej stališče lastnika, to je B., ni ustrezno raziskalo. Iz zapisnika o obdolženčevem zaslišanju pred sodiščem prve stopnje (listna št. 33) dne 20. 11. 2020 izhaja zgolj to, (-) da je obdolžencu žal v zvezi s storitvijo očitanega prekrška, (-) da je vozilo v kritičnem času vozil zato, ker ima njegov kolega zdravstvene težave po operaciji, pri čemer pa je obdolženec zagotovil, (-) da več ne bo sedel v ta avto, dokler ne naredi izpita, kar je utemeljil z evidenčnim kartonom, ki ga je sodišču pokazal. Zato ima pritožba prav, da je razloge za nujnost tako izrečene sankcije prvo sodišče vezalo izključno na obdolženčevo predkaznovanost in na tesno zvezo med obdolžencem in lastnikom, to je B., ni pa v zadostni meri raziskalo, kakšno je stališče lastnika vozila. Taki razlogi pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne prepričajo, da je izrek te stranske sankcije sorazmeren in posledično utemeljen.

8. Iz določbe prvega odstavka člena 8 Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/2011 z dne 12. 8. 2011) namreč izhaja, da društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične oziroma pravne osebe, člani društva ter pooblaščene osebe pravnih oseb, člani društva pa sodelujejo pri opravljanju društva neposredno ali posredno po svojih predstavnikih, izvoljenih organih oziroma zastopnikih društva na način, ki je določen s temeljnim aktom (člen 12 ZDru-1), temeljni akt društva (člen 9 istega zakona) pa med drugim določa pravice in obveznosti članov društva, zastopanje društva ter način zagotavljanja javnosti dela društva in razpolaganje s premoženjem le-tega. Povedano pomeni, da B. ni samo obdolženec, za katerega sodišče sicer ugotavlja tesno povezavo s tem klubom, kar nenazadnje izhaja tudi iz spisovnega gradiva, ki izkazuje, da so se vse sodne pošiljke, naslovljene na lastnika vozila, vročale na isti naslov, kot je naslov stalnega prebivališča obdolženca, ki je zakoniti zastopnik B. (Cesta ...). Ta ugotovitev pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dopušča možnost, da preostali člani lastnika, to je B. s protipredpisnim ravnanjem obdolženca, ko je v kratkem časovnem obdobju kar trikrat v cestnem prometu bil zaznan kot voznik brez veljavnega vozniškega dovoljenja z vozilom v lasti kluba, sploh niso seznanjeni, zato tudi iz tega razloga ni mogoče pritrditi razlogom prvega sodišča o nujnosti izreka te stranske sankcije, saj sodišče ni pridobilo verodostojne izjave društva kot lastnika, temveč le obdolženca, ki je sicer zakoniti zastopnik društva.

9. Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbi pritrditi, da doslej ugotovljeno dejansko stanje v tem delu ne ponuja dovolj podlage za izrek stranske sankcije odvzema vozila, zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo glede izrečene stranske sankcije razveljaviti na podlagi osmega odstavka člena 163 ZP-1 in v tem obsegu vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj bo glede na naravo stvari in okoliščine primera prvo sodišče lažje izvedlo dopolnitev dokaznega postopka.

10. V ponovljenem postopku v tem delu bo moralo sodišče pribaviti temeljni akt B., ki je lastnik zaseženega vozila, to je statut B. in preveriti seznam članov tega kluba in njihovih pooblastil v zvezi z razpolaganjem s premoženjem kluba, katere bo moralo na primeren način tudi seznaniti z zasegom vozila, ki je last društva ter v nadaljevanju pridobiti izjavo B., to je lastnika, ki pa ni le obdolženec, ki je sicer zakoniti zastopnik, saj vsako društvo na način, opredeljen v statutu sprejema odločitve (zbor članov, odločitve organov društva). Le na podlagi tako dopolnjenega dokaznega postopka bo lahko ob bolj kritični in poglobljeni presoji evidenčnega kartona, ki ga je obdolženec pokazal ob svojem zagovoru, iz katerega bo mogoče razbrati, ali je obdolženec izkazal resnost po ponovni pridobitvi veljavnega vozniškega dovoljenja, presodilo, ali je izrek stranske sankcije, to je odvzem vozila lastniku, to je B., ki skrbi za razvoj mladih športnikov in kot opozarja pritožba, to vozilo nujno potrebuje za izvajanje dejavnosti kluba, sorazmeren ukrep. Šele tako dopolnjen postopek v tem delu bo nudil podlago za odločitev o tem, ali je izrek te stranske sankcije utemeljen ali ne.