Jedro

Zoper pravnomočno odločbo o zavrnitvi začasne odredbe revizija glede na 10. člen ZIZ ni dopustna, zato jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zakonito zavrglo. Pravnomočni sklepi o začasnih odredbah niso sklepi iz 1. odst. 384. člena ZPP, ker z njimi postopek o glavni stvari ni pravnomočno zaključen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot nedopustno zavrglo revizijo, vloženo zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 213/2002 z dne 28.6.2002, s katerim je bila zavrnjena pritožba in potrjen sklep sodišča prve stopnje opr. št. Ps 836/2002 z dne 6.6.2002 o zavrnitvi predlagane začasne odredbe na izplačevanje bolniške in prispevkov od 2.3.2001 dalje.

Sklep izpodbija tožnica iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na razveljavitev in dovolitev revizije. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo 384. člen ZPP, saj je zadeva z začasno odredbo pravnomočno končana. Začasno odredbo je predlagala, ker nima sredstev za preživljanje in za vzdrževanjeva svojega zdravja tudi zaradi dolgotrajnosti spora o glavni stvari. Sicer pa bi o zavrženju moral odločati senat, ne pa predsednica senata, ki ji očita nekorektno postopanje, ko ji je najprej naložila vložitev revizije po odvetniku, nato pa njegovo vlogo zavrgla.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep o zavrženju revizije je izdan ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem procesnem pravu. V postopku pa ni prišlo niti do kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s poznejšimi spremembami; nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrženje je utemeljeno s pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožbene navedbe potrebno dodati naslednje.

Formalni preizkus revizije opravi predsednik senata sodišča prve stopnje. V 1. odst. 374. člena ZPP je namreč izrecno določeno, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo s sklepom zavrže sodnik sodišča prve stopnje brez naroka. Te določbe pa ni mogoče interpretirati niti uporabiti tako, kot se zavzema pritožnica, torej da bi o dopustnosti revizije moral odločati senat sodišča prve stopnje. S cit. ZPP, katerega določbe se v skladu s 14. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94; v nadaljevanju ZDSS) uporabljajo subsidiarno takrat, kadar ZDSS posamezna vprašanja ne ureja drugače, so dana predsedniku senata posebna pooblastila v vseh fazah sodnega postopka, tako ob predhodnem preizkusu tožbe (274. člen), pripravah na glavno obravnavo (270. člen), kot uveljavljanju rednih in izrednih pravnih sredstev za preizkušanje pravočasnosti, dopustnosti in popolnosti vloge (343. in 1. odst. 374. člena ZPP). Glede na cit. pravno podlago je zato tudi v predmetni zadevi izpodbijani sklep o zavrženju revizije bil zakonito izdan po predsednici senata sodišča prve stopnje in smiselno uveljavljani pritožbeni razlog iz 1. tč. 2. odst. 339. člena ZPP ni podan.

Zmotno je nadalje tudi materialnopravno naziranje pritožnice o dopustnosti revizije zoper pravnomočne sodne odločbe o začasnih odredbah. Že po naravi stvari so začasne odredbe sredstvo za začasno zavarovanje terjatve in se izdajajo ter učinkujejo do pravnomočne razrešitve spora o glavni stvari. Pravnomočni sklepi o začasnih odredbah zato ne štejejo med sklepe iz 1. odst. 384. člena ZPP. Ker z začasnimi odredbami ni reševan spor o glavni stvari in s sklepi o začasnih odredbah, četudi so pravnomočni, postopek o glavni stvari ni zaključen, je revizija kot izredno pravno sredstvo po 10. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZIZ) izključena. Z izpodbijanim sklepom je zato tudi v predmetni zadevi kot nedopustna zakonito zavržena. Zaradi zakonske izključitve revizije zoper pravnomočne odločbe, izdane v postopku izvršbe in zavarovanja, bi bila tako izpodbijana odločitev o zavrženju sicer res lahko zakonito izdana že pred odpravo formalne pomanjkljivosti tožničine vloge, ker je v postopku z izrednim pravnim sredstvom ni zastopal odvetnik. Vendar pa drugačno postopanje sodišča prve stopnje samo po sebi ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato tudi pritožničini očitki o poigravanju, norčevanju in nekateri drugi, za pritožbeno rešitev zadeve niso odločilni.

Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.