Jedro

Po prvem odstavku 146. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tega ob vložitvi tožbe ne stori, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter po njem naloži tožeči stranki, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka v danem roku tega ne stori, sodišče tožbo zavrže. Sklep o tem se tožeči stranki vroči po imenovanem začasnem zastopniku.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Tožeči stranki se namesto dosedanjega začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj A. A., Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva ulica 33, Ljubljana, postavi nova začasna zastopnica za sprejemanje pisanj, B. B., Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva ulica 33, Ljubljana, z nalogo, da tožeči stranki pošlje ta sklep.

Obrazložitev

1. Tožnica je pri naslovnem sodišču vložila tožbo v zadevi brezplačne pravne pomoči. 2. Po prvem odstavku 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora tožnik v tožbi med drugim navesti tudi svoje prebivališče, ki hkrati (lahko) predstavlja tudi naslov za vročanje sodnih pisanj.

3. Tega tožnica v predmetni tožbi ni navedla, saj je v njej podala le svoj elektronski naslov, mobilno številko in dostavek „poštno ležeče 6310 Izola“.

4. Ne mobilna številka ne elektronski naslov (ki ni varen elektronski naslov) ne predstavljata navedbe prebivališča. Tega ne predstavlja niti označba poštno ležeče s pripisom poštne številke, saj za to ni zakonske podlage v nobenem predpisu.

5. Identifikacijski podatki, ki jih je tožnica podala v tožbi, pa hkrati sodišču ne omogočajo niti, da bi opravilo vročitev sodnih pisanj v skladu z enim izmed načinov, določenimi v prvem odstavku 132. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1. Slednji se v tem upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja, kolikor ZUS-1 ne določa drugače. 6. Vročanja po običajni elektronski poti ZPP ne predvideva (za razliko od vročanja po varni elektronski poti), zaradi česar sodišče sodnih pisanj tožnici ne bi moglo pošiljati na elektronski naslov, ki ga je tožnica podala v tožbi. Vročanja pošiljk kot poštno ležečih pa ne predvideva ne ZPP (v enajstem poglavju) ne drug zakon.

7. Četudi bi tožnica s pošto v resnici imela dogovorjeno hrambo pošiljk kot poštno ležečih, to ne spremeni dejstva, da kogentne določbe ZPP o vročanju prevladajo nad dogovorom med stranko in pošto. To izhaja tudi iz drugega odstavka 42. člena Zakona o poštnih storitvah, po katerem mora izvajalec poštnih storitev, če poseben zakon ureja vročanje določenih poštnih pošiljk drugače, kakor je določeno v tem zakonu, tako poštno pošiljko vročiti na način in pod pogoji, ki jih določa poseben zakon, v tem primeru ZPP. Upoštevaje navedeno je tako tožničina navedba naslova za vročanje sodnih pisanj kot poštno ležeče v tem postopku brezpredmetna.

8. Sodišče tako presoja, da tožnica v tožbi ni navedla ne naslova prebivališča ne (primernega) naslova za vročanje, kamor bi sodišče lahko v skladu z ZPP vročalo sodna pisanja. Tega ni navedla niti po prejemu poziva, I U 1846/2021-9 z dne 12. 1. 2022, v katerem jo je sodišče pozvalo k navedbi naslova prebivališča oziroma pravilnega naslova za vročanje.

9. Po podatkih, ki izhajajo iz tožbe in upravnega spisa, ima tožnica naslov v tujini, to je Srbiji, v Republiki Sloveniji pa nima pooblaščenca za ta sodni postopek.

10. Po prvem odstavku 146. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tega ob vložitvi tožbe ne stori, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter po njem naloži tožeči stranki, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka v danem roku tega ne stori, sodišče tožbo zavrže. Sklep o tem se tožeči stranki vroči po imenovanem začasnem zastopniku.

11. Sodišče je tožnici s sklepom I U 1846/2021-12 z dne 15. 2. 2022 postavilo začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, z nalogo, da tožnici pošlje navedeni sklep, s katerim ji je sodišče naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa začasnemu zastopniku imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in o tem pisno seznani sodišče. V navedenem sklepu je sodišče tožnici pojasnilo, koga lahko imenuje za pooblaščenca za sprejem pisanj, in jo opozorilo, da bo tožbo zavrglo, če v danem 30 dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom navedenega sklepa.

12. Začasnemu zastopniku, upravičenemu za sprejemanje pisanj, je bil navedeni sklep sodišča vročen dne 16. 2. 2022, ko je začel tudi teči rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe, o čemer je bila tožnica obveščena. Začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj, je navedeni sklep poslal tožnici skupaj z dopisom z dne 16. 2. 2022 po pošti in elektronski poti. V dopisu je tožnico opozoril na začetek teka roka za odpravo pomanjkljivosti in na pravne posledice nepravočasne odprave pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom sklepa. Iz povratnice v spisu je razvidno, da je tožnica navedeni sklep in dopis začasnega zastopnika prejela dne 22. 2. 2022. 13. Tožnica je dne 16. 2. 2022 po elektronski poti in dne 28. 2. 2022 po pošti poslala svoj odgovor, v katerem je navedla, da ni zahtevala osebe za sprejemanje dokumentov v Republiki Sloveniji, zato se nanjo navedeni sklep ne nanaša. Naslov za sprejemanje ima na pošti v Izoli, kjer pošto redno prevzame z osebnim dokumentom in lastnim podpisom.

14. Sodišče pri tem ponavlja, da sprejemanje pošiljk v okviru „poštno ležeče“ na pošti ne predstavlja naslova, ki bi ga zakon omogočal pri vročanju pošiljk strankam postopka.

15. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 18. 3. 2022, tožnica pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo (1. točka izreka).

16. S sklepom I U 1846/2021-12 z dne 15. 2. 2022 je sodišče za začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj za tožnico, imenovalo A. A., Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva ulica 33, Ljubljana. Ker slednji ni več zaposlen pri tem sodišču, se tožnici postavi nova začasna zastopnica za sprejemanje pisanj, B. B., Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva ulica 33, Ljubljana, z nalogo, da tožnici pošlje ta sklep (2. točka izreka).

1 Po prvem odstavku 132. člena ZPP se namreč pisanja vročajo po pošti, po varni elektronski poti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom (prvi odstavek 132. člen ZPP).