17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 143/2004 z dne 11. 1. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1285/2002 z dne 26. 2. 2004 in s sodbo Delovnega sodišča v Celju št. Pd 5/2002 z dne 11. 6. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika za razveljavitev odločb tožene stranke o določitvi količnika za določitev plače. Hkrati je zavrnilo njegove zahtevke za priznanje višjega plačilnega razreda in za plačilo razlik v plači ter za povračilo stroškov postopka. Višje sodišče je pritožbo pritožnika zoper takšno odločitev zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo revizijo. Očitke pritožnika, da bi bil brez neustavne omejitve števila delavcev, ki lahko izjemno napredujejo, ocenjen z izpolnjevanjem pogojev za izjemno napredovanje, je zavrnilo z obrazložitvijo, da izpodbijanje dejanskega stanja ne more biti revizijski razlog. Zavrnilo je tudi očitke pritožnika o zmotni uporabi materialnega prava zaradi nepopolne ocene izpolnjevanja pogojev za napredovanje. Štelo je tudi, da je bila zagotovljena enakopravna obravnava delavcev tožene stranke pri izpolnjevanju pogojev za napredovanje ob prvem uvrščanju v plačilne razrede.

Zoper sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbama obeh nižjih sodišč vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev pravic iz 14. in 22. člena Ustave. V ustavni pritožbi navaja, da ravnateljica ni izpolnila rubrike v zvezi s kriterijema ustvarjalnost in interdisciplinarna usposobljenost. Glede na to trdi, da obrazec za ocenjevanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje ni bil izpolnjen v skladu z veljavnimi predpisi oziroma z navodili. Postopek ocenjevanja naj bi bil izpeljan drugače kot pri drugih delavcih. Meni tudi, da je bila ocena prirejena neustavnim omejitvenim kvotam za izjemno napredovanje.

B.

Navedbe pritožnika, da obrazec za ocenjevanje ni bil izpolnjen v skladu z veljavnimi predpisi oziroma z navodili in o posledični neenaki obravnavi pritožnika v primerjavi z drugimi delavci, ter njegove navedbe o tem, da je bila ocena prirejena neustavnim omejitvenim kvotam za izjemno napredovanje, po vsebini pomenijo ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. Takšne očitki sami po sebi ne morejo biti predmet preizkusa v postopku z ustavno pritožbo. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je predmet postopka z ustavno pritožbo le preizkus izpodbijanih odločitev z vidika morebitnih kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. V okviru skladnosti preizkusa izpodbijanih odločitev z 22. členom Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega varstva pravic, lahko Ustavno sodišče sicer preizkuša tudi, ali gre morda za očitno napačno odločitev, ki bi prav tako pomenila kršitev te ustavne pravice. Vendar pa obstoja takšne kršitve pritožnik ni izkazal.

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan