Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Brezplačna pravna pomoč se odobri za posamezne faze postopka, in tako je bilo tudi v obravnavanem primeru, ko je bila odobrena le za postopek na prvi stopnji. Zato bi moral tožnik oziroma prosilec za vsako nadaljnje dejanje v zvezi s tem postopkom ponovno zaprositi za odobritev pravne pomoči.
Tožba se zavrne.
Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.
Okrožno sodišče v Novi Gorici je s sklepom št. 492/2006 z dne 11.6.2009 zavrglo predlog tožnika za izplačilo nagrade in stroškov po napotnici št. 492/2006-1 z dne 26.9.2006 kot prepozen. V obrazložitvi navaja, da je prosilcu A.A. z odločbo Bpp 492/2006 z dne 29.9.2006 dodelilo izredno obliko brezplačne pravne pomoči v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na I. stopnji v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Novi Gorici opr.št. P 324/2005 in tožnika določilo kot izvajalca. Po opravljenih poizvedbah je nadalje ugotovilo, da je sodba v navedeni zadevi bila tožniku vročena dne 4.5.2010, ko so tudi bili znani vsi stroški izvajanja pravne pomoči po napotnici, zato je rok za vračilo napotnice začel teči dan po vročitvi sodbe. Tožnik je napotnico vrnil dne 24.5.2010, kar je po preteku 8-dnevnega roka, določenega v 40. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči, zato je predlog tožnika za izplačilo nagrade in stroškov na podlagi 2. odstavka 34. člena ZBPP kot prepoznega zavrglo.
Tožnik tožbo zoper izpodbijani sklep vlaga iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava. Meni, da je bil začetek teka roka za vrnitev napotnice napačno določen. V primeru, ko se je na odločbo o stroških postopka mogoče pritožiti, ta rok prične teči šele s pravnomočnostjo odločitve in je zato treba všteti še pritožbeni rok. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje ter odloči o stroških postopka.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe iz razlogov, že navedenih v izpodbijanem sklepu, in ponovno poudarja, da iz odločbe Bpp 492/2006 z dne 29.9.2006 izhaja, da je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. stopnje. To pomeni, da je bil obseg storitev izčrpan z dnem prejetja sodbe sodišča I. stopnje. Vse nadaljnje storitve se, upoštevajoč tudi dosedanjo sodno prakso, nanašajo na storitve pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem II. stopnje, za kar pa bi prosilec moral zaprositi pred potekom pritožbenega roka. Zato je 8-dnevni rok za vračilo napotnice določen pravilno, in sicer je začel teči dne 5.5.2010 (dan po vročitvi sodbe) in se iztekel z dnem 12.5.2010. Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da je v zadevi potrebno opredeliti odvetniško storitev svetovanja in zastopanja, saj pri tem ne gre le za komuniciranje s sodiščem preko različnih vlog, ampak tudi svetovanje stranki. V pritožbenem roku tako stranka potrebuje nasvet odvetnika, kaj storiti s prejeto odločbo, nasprotna razlaga pa predstavlja kršitev ustavne pravice do pravne pomoči. Meni tudi, da so določbe ZBPP, o razmerju med odvetnikom kot izvajalcem brezplačne pravne pomoči in službo za brezplačno pravno pomoč v okviru sodišča, kogentne narave, pri čemer je sodišče kot del državnega aparata močnejša stranka. V takih primerih pa je potrebno reševati spore v korist šibkejše stranke, sploh ker gre za pravico do plačila za opravljeno delo. Ne strinja se z razlago tožene stranke ter meni, da je določba 40. člena ZBPP dvoumna, obsežna sodna praksa pa kaže, da je določba sporna in prihaja do sporov o njeni razlagi.
Tožba ni utemeljena.
Sodišče se v celoti strinja z razlogi izpodbijanega sklepa in se zato nanje sklicuje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še navaja: Izpodbijana odločitev temelji na določbi 5. odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, 50/04, 23/08 – ZBPP), ki določa, da izvajalec brezplačne pravne pomoči, ki ne vrne napotnice v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči. Dejansko stanje v zadevi ni sporno. Prosilcu je bila z odločbo Bpp 492/2006 z dne 29.9.2006 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje. V pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Novi Gorici P 324/2005 je bilo odločeno s sodbo P 324/2005 z dne 29.10.2009, ki je bila tožniku vročena dne 4.5.2010. Sporno je vprašanje, kdaj je bila v konkretni zadevi v smislu ZBPP opravljena storitev, od katere začne teči 8-dnevni rok za vrnitev napotnice, kot ga določa 5. odstavek 40. člena ZBPP. Glede na določitev obsega v odločbi o odobritvi brezplačne pravne pomoči je bila zadnja opravljena storitev sprejem oziroma vročitev sodne odločbe sodišča prve stopnje. Brezplačna pravna pomoč se namreč lahko odobri za posamezne faze postopka, in tako je bilo tudi v obravnavanem primeru, ko je bila odobrena le za postopek na prvi stopnji. Zato bi moral tožnik oziroma prosilec za vsako nadaljnje dejanje v zvezi s tem postopkom, ponovno zaprositi za odobritev brezplačne pravne pomoči, tožena stranka pa ponovno ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter izdati ustrezno odločbo.
Razlaga, da se storitev svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje zaključi s prejemom prvostopne sodne odločbe je namreč skladna z namenom ZBPP. Tožena stranka mora obseg odobrene brezplačne pravne pomoči izrecno določiti oziroma navesti ter natančno opredeliti zadevo, za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč (3. odstavek 37. člena ZBPP). Glede na to, da je bil obseg storitve z odločbo jasno in nedvoumno določen, je zadnje opravilo v okviru postopka na prvi stopnji vročitev prvostopne odločbe. Tožnik zato ne more uspeti s sklicevanjem na svetovanje v zvezi z prejeto sodno odločbo, saj takšno ravnanje presega pooblastilno razmerje, ki je bilo določeno z odločbo o odobritvi brezplačne pravne pomoči, zaradi česar tudi s tem v zvezi nastali stroški ne morejo iti v breme javnih sredstev. Sodišče še ugotavlja, da je tožnikovo sklicevanje na kršitve ustavnih pravic povsem pavšalno, prav tako pa je brezpredmetno navajanje, da gre za šibkejšo stranko v postopku, ki bi jo bilo potrebno ščititi, saj v določbah ZBPP ni podlage za takšno razlago.
Glede na vse navedeno je pravilna ugotovitev tožene stranke, da je dne 24.5.2010, ko je tožnik vrnil napotnico, že pretekel 8-dnevni rok, ki je začel teči z vročitvijo sodne odločbe prve stopnje dne 4.5.2010, in je zato vrnitev napotnice po določbi 5. odstavka 40. člena ZBPP prepozna, izvajalec storitve brezplačne pravne pomoči pa ni upravičen do plačila.
Sodišče je iz navedenih razlogov ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 – ZUS-1).
Izrek o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.