Jedro

Z zavrnitvijo dokaznega predloga o postavitvi sodnega izvedenca medicinske stroke je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Le s pridobitvijo dopolnilnega mnenja invalidske komisije II. stopnje, ki je izvedenski organ tožene stranke, je bila tožniku odvzeta možnost dokazovanja zatrjevane popolne nezmožnosti za organizirano pridobitno delo in s tem kršena pravica do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS v smislu enakosti orožij. Nasprotje med tožnikovim zatrjevanjem, da za organizirano pridobitno delo več ni zmožen in oceno toženčevega izvedenskega organa, da pri njem zdravljenje še sploh ni zaključeno, bi bilo mogoče odpraviti le s sodnomedicinskim izvedenstvom. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je stroškovno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 11. 11. 2013 in št. ... z dne 11. 3. 2014, razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti od 3. 5. 2012 dalje in odreditev(1) , da je tožena stranka dolžna tožniku odmeriti invalidsko pokojnino v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe. Presodilo je, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnik po pooblaščenem odvetniku iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo, tako da se stroškovno ugodi celotnemu tožbenemu zahtevku, oziroma podrejeno razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Uveljavlja bistveni kršitvi 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ali so ta v nasprotju z vsebino listin in zapisnikov. Obrazložitev v 13. točki izpodbijane sodbe, da v mnenju IK II ni razhajanj med ugotovitvami in izvidi nemških zdravnikov, je napačna. Če bi sodišče izvide nemških zdravnikov pravilno dokazno ocenilo, bi zagotovo ugotovilo, da je že lečeči nevrolog ocenil, da dela „gradbeni delavec“ več ni zmožen opravljati pod tremi urami, in da takšno stanje traja od marca 2012 dalje. Ob pravilni dokazni oceni bi moralo ugotoviti, da njegova nezmožnost za delo ne temelji zgolj na psihološkem zdravstvenem stanju, temveč zlasti nevrološkem, kar nenazadnje izhaja tudi iz zapisa v opombi tč. 12. sodbe.

Ker je bil dokazni predlog za angažiranje izvedenca medicinske stroke zavrnjen, je v postopku pred sodiščem prve stopnje prišlo do kršitve načela kontradiktornosti in postopanja v izrazito korist tožene stranke. Zgolj z zaslišanjem člana invalidske komisije II stopnje dr. A.A., ki je kot izvedenski organ sodeloval v postopku izdaje izpodbijane odločbe, je bila kršena pravica do dokazovanja, kar ima za posledico, da je ostalo v celoti neraziskano nevrološko zdravstveno stanje. Če kot gradbeni delavec po mnenju nevrologa več ni zmožen opravljati dela pod tremi urami, je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zagotovo zmanjšana za več kot 50 %. Ker je star več kot 50 let in mu ni zagotovljena pravica do poklicne rehabilitacije, bi mu morala biti priznana pravica do invalidske pokojnine. Prilaga listini v tujem jeziku (priloga A8, A9).

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi gre za spor iz invalidskega zavarovanja z mednarodnim elementom. Na podlagi predloga, vloženega 3. 5. 2012 pri nemškem nosilcu zavarovanja, sta invalidski komisiji I. stopnje dne 25. 10. 2013 in II. stopnje dne 24. 2. 2104 (v nadaljevanju: IK I in IK II) sicer skladno ocenili, da je ob izkazani ponavljajoči se depresivni in posttravmatski stresni motnji, cervikalnem in lumbalnem sindromu ter naglušnosti, potrebno nadaljnje zdravljenje in ukrepi medicinske rehabilitacije. IK II se v utemeljitvi ocene sklicuje na nemško medicinsko dokumentacijo. Obrazlaga, da je bil tožnik med vojno v Bosni in Hercegovini leta 1992 težje poškodovan in bil v taborišču, zaradi česar ima nočne more in „flash back“ slike. Vendar se mu je po obravnavi v Centru za žrtve od 1997 do 1999 stanje izboljšalo, tako da je 2001 ponovno pričel delati na gradbišču, med delom decembra 2012 pa se mu je stanje tako poslabšalo, da ga več ni zmogel. Zaključuje, da je potrebno nadaljnje zdravljenje, nato ponovna ocena izvedenca v Nemčiji, ki bo opredelil zdravstveno stanje, ki mora biti dokončno in stabilno za podajo mnenja o invalidnosti.

5. Po vsebini enako je dopolnilno mnenje IK II, izdelano na zahtevo sodišča 20. 8. 2015, ter izpoved člana IK II, spec. psihiatra dr. A.A. na glavni obravnavi (list. št. 23). Iz zapisnika izhaja, da naj iz razpoložljive medicinske dokumentacije ne bi bilo mogoče ugotoviti izčrpane terapevtske možnosti zdravljenja depresivne epizode, da gre pri tožniku za epizodično depresivno motnjo, da je medicinska dokumentacija skopa in med drugim tudi, da ni specialist za ocenjevanje bolečinskega sindroma v zvezi z ortopedskim zdravstvenim stanjem.

Na podlagi dopolnilnega mnenja IK II in ustni izpovedi njenega člana, je prvostopenjsko sodišče, potem ko je zavrnilo dokazni predlog s sodnomedicinskim izvedenstvom presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta o pravicah iz invalidskega zavarovanja, pravilna in zakonita. Tožbeni zahtevek na njuno odpravo, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je stroškovno zavrnilo.

6. Ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), pa je potrebno ugotoviti, da je tožnikova pritožba utemeljena. Zavrnilna sodba je izdana preuranjeno. Zaradi pomanjkljivosti postopka je ostalo dejansko stanje nerazčiščeno in posledično ni mogoče oceniti niti pravilnosti uporabe materialnega prava.

7. Izpodbijana sodba je namreč oprta izključno na mnenja izvedenskega organa tožene stranke, da zdravljenje še sploh ni zaključeno. Ocene temeljijo na listinski medicinski dokumentaciji v tujem jeziku. Tako ni mogoče preizkusiti, ali in kako je bila ta dokumentacija upoštevana. Dokazna ocena prvostopenjskega sodišča glede tega temelji le na povzetkih iz pisnih mnenj IK I in IK II ter dopolnilnem mnenju. V teh mnenjih seveda ni nobene strokovno medicinske opredelitve do ortopedskih zdravstvenih težav, ne izvida specialista nevrologa, kot pravilno opozarja pritožba. Dejansko temelji le na oceni psihičnega zdravstvenega stanja, torej posttravmatski stresni in ponavljajoči se depresivni motnji, kot da bi bila pri tožniku izkazana le tovrstna zdravstvena sprememba.

8. Nenazadnje je potrebo pritrditi tudi pritožnikovemu stališču, da je bilo z zavrnitvijo dokaznega predloga o postavitvi sodnega izvedenca medicinske stroke kršeno načelo kontradiktornosti. Le s pridobitvijo dopolnilnega mnenja IK II, ki je izvedenski organ tožene stranke, mu je bila odvzeta možnost dokazovanja zatrjevane popolne nezmožnosti za organizirano pridobitno delo in s tem kršena pravica do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS v smislu enakosti orožij. Nasprotje med tožnikovim zatrjevanjem, da za organizirano pridobitno delo več ni zmožen in oceno toženčevega izvedenskega organa, da pri njem zdravljenje še sploh ni zaključeno, bi bilo mogoče odpraviti le s sodnomedicinskim izvedenstvom. Za pravilno ugotovitev in razjasnitev dejanskega zdravstvenega stanja je bilo potrebno postopanje po 243. členu ZPP. Le na ta način bi odpadel sleherni dvom v pravilnost in popolnost ocene zdravstvenega stanja, ki sta ga v predsodnem postopku podala izvedenska organa tožene stranke.

9. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbi ugoditi, na temelju 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem sojenju bo potrebno dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri in ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti. Da bo mogoče ugotoviti, ali je bila v predsodnem postopku upoštevana celotna listinska medicinska dokumentacija, razpoložljiva do izdaje izpodbijanih posamičnih upravnih aktov, bo potrebno postopati po 2. odstavku 104. člena ZPP, saj sodišče posluje v slovenskem jeziku. Šele, ko bo na razpolago listinska medicinska dokumentacija, prevedena v slovenski jezik, in ko bo razjasnjeno, na kateri poklic ali delovno mesto je v obravnavani zadevi potrebno ocenjevati invalidnost, bo potrebno nadalje postopati po 244. členu ZPP. Torej določiti sodno izvedenski organ, v katerem bodo sodelovali zdravniki ustreznih specializacij glede na prevladujoče psihične, ortopedske in nevrološke zdravstvene okvare tožnika, vključno s specialistom medicine dela. Zahtevati bo potrebno strokovno prepričljivo utemeljen odgovor na vprašanje, ali pri tožniku zdravljenje v smislu predpisov o invalidskem zavarovanju res ni zaključeno(2) , ali pa gre vendarle za takšno stanje, da je ocena invalidnosti mogoča, četudi bo z medicinskega vidika zdravljenje z medikamentozno ali drugo terapijo zaradi duševnih zdravstvenih sprememb potrebno tudi v bodoče ali celo trajno. V kolikor bo sodno izvedenski organ ocenil drugače kot IK I in IK II, bo seveda podal mnenja o tem, ali je do dokončnosti odločbe(3) , prišlo pri tožniku do zatrjevane popolne izgube delovne zmožnosti v smislu I. kategorije invalidnosti, kot je definirana v prvi alineji 2. odstavka 60. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1), morebitni datum in vzrok nastanka. V primeru negativnega odgovora bo seveda ocenil tudi, ali je pri njem morda podana zmanjšana ali omejena delovna zmožnost v smislu II. ali III. kategorije invalidnosti iz druge ali tretje alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri in izvedbi morebitnih drugih dokazov, pomembnih za razjasnitev vseh pravno relevantnih dejstev, bo mogoče pravilno razsoditi o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka, vključno s priglašenimi stroški, nastalimi v postopku pred prvostopenjskim sodiščem. Tedaj bo potrebno odločiti tudi o priglašenih stroških pritožbe, ki so v skladu z 2. odstavkom 165. člena ZPP, pridržani za končno odločbo.

(1) Ne da bi bilo s tožbenim zahtevkom sploh vtoževano priznanje pravice do invalidske pokojnine! Denarno dajatev je namreč mogoče odmerjati šele po predhodno priznani pravici do invalidske pokojnine (enako tudi pri drugih vrstah pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja), če so seveda zanjo izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji.

(2) Kot je ocenjeno v obravnavanem predsodnem postopku.

(3) Torej do 11. 3. 2014.