Jedro

Zaradi odsotnosti lastnoročnega podpisa zakonitega zastopnika prvega tožnika, ki je bistvena sestavina tožbe, je tožba prvega tožnika ostala nepopolna. Zato jo je sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP in drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je z odločbo št. 3716-43/2024-2430-36 z dne 25. 7. 2025 kot nedopustno zavrnila vlogo Zavoda A. v postopku določitve pooblaščenih centrov za izvajanje pridobivanja temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja voznikov (1. točka izreka). Odločila je še, da posebni stroški postopka niso nastali (2. točka izreka).

2.Zoper navedeno odločbo toženke sta tožbo skupaj vložila Zavod A. (v nadaljevanju prvi tožnik) in A. A. (v nadaljevanju drugi tožnik). Tožbo je podpisal drugi tožnik.

3.Tožba ni dovoljena.

4.Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Na te razloge mora paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

5.Iz izpodbijane odločbe, ki jo je sodišče v postopku pridobilo od toženke (priloga B1), izhaja, da je bilo z njo odločeno o vlogi prvega tožnika in da je kot stranka v postopku njene izdaje sodeloval le prvi tožnik. Drugi tožnik v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni imel položaja stranke ali stranskega udeleženca.

6.Prvi odstavek 17. člena ZUS-1 določa, da je v upravnem sporu tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. To pomeni, da je status stranke v upravnem sporu pogojen z njenim položajem v upravnem postopku. Ker drugi tožnik, kot rečeno, v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni imel položaja stranke ali stranskega udeleženca, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev tega upravnega spora. Ker drugi tožnik po ZUS-1 ne more biti stranka v tem upravnem sporu, je sodišče njegovo tožbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

7.Prvi tožnik (zavod) lahko kot pravna oseba opravlja dejanja v postopku po svojem zakonitem zastopniku. Tožbo prvega tožnika je podpisal drugi tožnik. V skladu z 80. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena ZPP oziroma v tretjem odstavku 87. člena ZPP. Če vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti in mu določi rok za popravo ali dopolnitev (prvi in drugi odstavek 108. člena ZPP).

8.Sodišče je z vpogledom v register AJPES (priloga C1) ugotovilo, da drugi tožnik od 1. 4. 2025 dalje, torej tudi v času vložitve tožbe 8. 8. 2025, ni bil več pooblaščen za zastopanje prvega tožnika. Iz podatkov AJPES je namreč razvidno, da je bil od 1. 4. 2025 za zastopanje prvega tožnika pooblaščen B. B. (in ne A. A.), ki pa tožbe ni podpisal. Sodišče je zato prvega tožnika s pozivom I U 1382/2025-7 z dne 10. 9. 2025 med drugim pozvalo, naj tožbo v roku 8 dni podpiše oseba, ki je pooblaščena za zastopanje prvega tožnika, to je B. B.. Obenem ga je poučilo, kako naj odpravi pomanjkljivosti tožbe, ter ga opozorilo na posledice, če v danem roku pomanjkljivosti ne bo odpravil. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (list. št. 9) je razvidno, da je bil navedeni poziv prvemu tožniku vročen 26. 9. 2025 s fikcijo vročitve. Rok za odpravo pomanjkljivosti se je tako iztekel 6. 10. 2025. Sodišče je 20. 10. 2025, torej po izteku roka, prejelo vlogo drugega tožnika, s katero pa pomanjkljivosti tožbe niso bile odpravljene. Drugi tožnik je v vlogi le navedel, da ima pooblastilo trenutnega direktorja B. B., pooblastilo pa naj bi bilo sodišču posredovano po elektronski pošti.

9.Formalna pomanjkljivost tožbe prvega tožnika v postavljenem roku ni bila odpravljena, saj tožbe niti po pozivu sodišča ni podpisal njegov zakoniti zastopnik (B. B.). Pooblastilo zakonitega zastopnika prvega tožnika, ki naj bi bilo podeljeno drugemu tožniku, sodišču ni bilo predloženo, niti ni bilo zatrjevano ali izkazano, da ima domnevni pooblaščenec (drugi tožnik) opravljen pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zaradi odsotnosti lastnoročnega podpisa zakonitega zastopnika prvega tožnika, ki je bistvena sestavina tožbe (tretji odstavek 105. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), je tožba prvega tožnika ostala nepopolna. Zato jo je sodišče na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP in drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.

10.Sodišče še dodaja, da je iz registra AJPES z dne 16. 12. 2025 (priloga C2) sicer razvidno, da je drugi tožnik od 22. 11. 2025 sicer spet pooblaščen za zastopanje prvega tožnika, vendar pa slednje ne vpliva na upravičenost za zastopanje v času vložitve tožbe (8. 8. 2025).

11.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne, zavrže ali pa postopek ustavi.