Jedro

Elektronsko sporočilo je toženka vložila v spis kot dokaz, da se je tožnica trudila odpraviti napako. Zato ne drži, da je sodišče prve stopnje odločilo mimo trditvene podlage. Če toženka ni želela, da sodišče to elektronsko sporočilo uporabi v dokaznem postopku, je ravnala nerazumno, ker ga je predložila. Poleg tega je zmotno pravno stališče, da povzetek tiste vsebine elektronskega sporočila, na katerega se sodišče sklicuje v prid tiste navedbe, ki jo to elektronsko sporočilo potrjuje, pomeni kršitev razpravnega načela.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka tožnici plačati 305,00 EUR s pripadki (I. točka izreka) in ji povrniti njene pravdne stroške v znesku 685,65 EUR s pripadki (II. točka izreka). Z dopolnim sklepom z dne 13. 2. 2020 pa je toženki naložilo še plačilo nadaljnjih 44,00 EUR pravdnih stroškov s pripadki.

2. V obrazložitvi je pojasnilo, da tožnica od toženke zahteva plačilo za opravljeno storitev strokovnega pregleda G. Shopping sistema, ki ga je toženka uporabljala pri spletni prodaji cipres v Avstriji in Nemčiji. Svojo odločitev je oprlo na sledeča pravna dejstva: (1) da je toženka tožnici naročila, da poišče napako na sistemu G. Shopping1, (2) da je tožnica napako na sistemu G. Shopping locirala, ni pa je mogla odpraviti, ker s tem sistemom ni upravljala, (3) da je zato tožnica toženko napotila na avstrijsko družbo O., ki je G. Shopping sistem v Nemčiji in Avstriji za toženko postavila in je napako lahko tehnično odpravila, (4) da je za ugotovitev napake tožnica porabila okrog šest ur dela (ob čemer je toženki zaračunala 5 ur dela), njena urna postavka pa znaša 50,00 EUR ter (5) da je tožnica toženko že po prevzemu dela opozorila, da bi storitev stala približno 300,00 EUR.

3. Na podlagi zgoraj povzetih dejstev je presodilo, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo (619. člen Obligacijskega zakonika – OZ).

**Pritožba toženke**

4. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povračilo stroškov postopka.

5. Pritožba je bila vročena v odgovor tožnici, ki pa nanjo ni odgovorila.

**K odločitvi o pritožbi**

6. Pritožba ni utemeljena.

_Posebnosti spora majhne vrednosti_

7. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot je povzeto v 2. točki te obrazložitve, vezano. Na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

8. O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da sta v tem sporu ključni vprašanji dve, in sicer (1) ali sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožnica zgolj pregledala delovanje sistema G. Shopping ali pa da bo napako na tem sistemu tudi odpravila ter (2) koliko ur je tožnica porabila za svoje delo.

10. Rdečo nit pritožbenih izvajanj predstavlja uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi je na več mestih izpostavljeno, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožnica napako tudi odpravila, ne pa le diagnostificirala (drugi odstavek na 3. strani pritožbe, 3. odstavek na 4. strani, 4. odstavek na 4. strani). Pa tudi grajanje dokazne ocene predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Kot rečeno, pa z uveljavljanjem tega pritožbenega razloga v sporih majhne vrednosti ni mogoče uspeti.

11. Ne drži pritožbena navedba, da so razlogi izpodbijane sodbe nejasni. To nejasnost pritožnica utemeljuje z zatrjevanjem, _da ne more razumeti, kaj je sodišče hotelo pojasniti s tem, ko je zapisalo, da toženka ni vedela, zakaj G. Shopping ne deluje_. Ta zapis sodišča prve stopnje je do te mere preprost, da je razumljiv celo vsakemu nepravnemu strokovnjaku, zaradi česar je ta pritožbeni očitek neutemeljen.

12. Pritožbena navedba, da _je izostala dokazna ocena v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene_ predstavlja uveljavljanje relativne bistvene postopkovne kršitve, ki pa v sporu majhne vrednosti prav tako ni dovoljen pritožbeni razlog.

13. Drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku omenilo tudi elektronsko sporočilo toženke z dne 27. 9. 2018, s katerim je tožnici sporočila, _da če misli, da bo s tem težava v G. Shopping sistemu rešena, da naj preneha s popravljanjem“ (priloga B2)_. Navedeno elektronsko sporočilo je toženka sama vložila v spis z vlogo z dne 13. 8. 2019 kot dokaz, da se je tožnica trudila napako tudi odpraviti. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje odločilo mimo trditvene podlage. Če toženka ni želela, da sodišče to elektronsko sporočilo uporabi v dokaznem postopku, je ravnala nerazumno, ker ga je predložila. Poleg tega je zmotno pravno stališče pritožnice, da povzetek tiste vsebine elektronskega sporočila, na katerega se sodišče sklicuje v prid tiste navedbe, ki jo to elektronsko sporočilo potrjuje, pomeni kršitev razpravnega načela.

14. Pritožba je neutemeljena tudi v tistem delu, v katerem nasprotuje višini prisojenega zneska.

15. Tožnica je navedla, da je po diagnostificiranju napake, ki je sama ni mogla odpraviti, toženko usmerila na O. (O.), ki pa je kot postavljalka sistema to napako lahko odpravila. Za samo diagnostificiranje napake pa je porabila več kot 5 ur.

16. Drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu tožnice za postavitev izvedenca informatika, ki bi potrdil njene navedbe o potrebnem številu ur za ugotovitev napake. Ker je verjelo B. K., direktorju tožnice, da je bilo za diagnostificiranje napake porabljenih okrog šest ur, ne drži pritožbeni očitek, da sodišče ni izvedlo nobenega dokaza v zvezi z višino tožbenega zahtevka.

17. Toženka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni navedla, da je zaračunana ura tožničinega dela previsoka, niti kolikšna višina bi bila primerna. Zato je za odločitev o pritožbi nepomembno njeno stališče, da bi sodišče prve stopnje višino moralo določiti po drugem odstavku 642. člena OZ, niti stališče, da sodišče ni ugotavljalo višine na podlagi porabljenega časa.

18. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da so tožničine navedbe o tem, da je porabila 5 ur za iskanje napake, prepozne. Te navedbe je tožnica podala v svoji drugi pripravljalni vlogi. Po določilu 451. člena ZPP, na katerega se je oprlo tudi sodišče prve stopnje, mora v sporih majhne vrednosti tožnik navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, toženec pa v odgovoru na tožbo. Po tem ima vsaka stranka sicer res možnost vložiti še eno pripravljalno vlogo, ki pa je namenjena zgolj odgovoru na navedbe nasprotne stranke v njeni predhodni vlogi (tretji in četrti odstavek 452. člena ZPP). V njej lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, če je to nujno zaradi navedb nasprotne stranke. Točno taka situacija pa je podana v obravnavanem primeru.

19. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je toženka v ugovoru le pavšalno prerekala višini tožbenega zahtevka. Tožnica je zato v dopolnitvi tožbe ustrezno utemeljila vtoževano terjatev že s tem, ko je opisala opravljeno storitev in navedla, da je za to porabila več ur strokovnega dela. Ker je toženka šele po tistem (pripravljalni vlogi z dne 13. 8. 2019) prerekala višino terjatve navedbami, da tožnica ni izkazala števila opravljenih ur, so tožničine navedbe o številu opravljenih ur dela v drugi pripravljalni vlogi, pravočasne. Ugovor prekluzije zato ni utemeljen.

20. Glede na navedeno pritožba proti I. točki izreka izpodbijane sodbe ni utemeljena. Posledično tudi ni utemeljena proti stroškovni odločitvi iz II. točke izreka. Pritožbeno sodišče je štelo, da se je toženka na pravdne stroške pritožila le posledično. Ker pa s pritožbo ni uspela, tudi s pritožbo proti odločitvi o pravdnih stroških ne more uspeti. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane odločbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena ZPP).

**O pritožbenih stroških**

21. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Kot izhaja iz elektronskega sporočila z dne 24. 9. 2018 (A4).