Jedro

Prvostopenjsko sodišče je izdalo dve predhodni odredbi in sicer z rubežem dolžnikovih premičnin in prepovedjo organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati iz njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo. Ni pa obrazložilo, zakaj meni, da sta dve predhodni odredbi potrebni. Izpodbijani sklep glede tega nima razlogov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo naslovnega sodišča opr. št. Zg 129/2011 z dne 25. 11. 2011 (I. točka izreka).

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo in vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Očitki pritožnika, da se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do njegovih trditev, da ni podpisal Aneksa številka 1 k pogodbi št. 25-UVR-2009 o upravljanju, vzdrževanju in receptorski službi poslovnega objekta T., z dne 12. 04. 2010 (v nadaljevanju Aneks), niso utemeljeni. Prvostopenjsko sodišče se je do njih opredelilo s tem, ko je zaključilo, da je upnik izkazal obstoj obligacijskega razmerja po prej navedeni pogodbi kot tudi po Aneksu št. 1 z dne 12. 04. 2010, saj je Aneks podpisan z zadostno, najmanj 50 % večino solastnikov za njegovo veljavnost, in torej velja tudi za tiste solastnike objekta, ki Aneksa niso podpisali (25. člen v povezavi s 53. členom Stanovanjskega zakona-1).

Za izkaz verjetnosti obstoja obligacijskega razmerja po 1. alineji 1. točke prvega odstavka 258. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ob povedanem niti ni odločilno, kdaj je bil dolžnik seznanjen z vsebino Aneksa. Vsi računi, na katere se nanaša zavarovanje v tem postopku, pa so tudi sicer zapadli v plačilo po 10. 06. 2010, ko naj bi bil dolžnik z Aneksom, kot to trdi sam, že seznanjen.

6. Pritožnik nadalje očita prvostopenjskemu sodišču, da je napačno ugotovilo, da v konkretnem primeru velja Aneks, ko ga podpiše 50 % večina solastnikov, pri tem pa je izhajalo iz določb Stanovanjskega zakona-1, čeprav je iz Aneksa razvidno, da je le-ta sklenjen in veljaven, ko k njegovemu podpisu pristopijo etažni lastniki, katerih seštevek solastniških deležev na skupnih delih presega 70 % celote vseh deležev.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik v odgovoru na ugovor trdil, da je zbor lastnikov objekta dne 01. 04. 2010 z 71,91 % večino sprejel sklep, da se prodajni salon podjetja dolžnika, ki ga uporablja najemnik T. L., d.o.o., vključi v Pogodbo o upravljanju in v razdelilnih stroškov ter da je Aneks na podlagi sklepa lastnikov in potrditve s strani nadzornega odbora, podpisalo 75,14 % etažnih lastnikov. Prvostopenjsko sodišče je navedeno upnikovo trditev povzelo v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožnik pa je niti ne prereka. Zato njegova pritožba v tej smeri ni utemeljena.

8. Po določbi 1. alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ se verjetnost obstoja obligacijskega razmerja presoja na podlagi listinskih dokazov. Zato prvostopenjskemu sodišču predlaganega dokaza z zaslišanjem dolžnika ni bilo potrebno izvajati.

9. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno ocenilo, da iz listin, ki jih je predložil upnik, izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja in pravilno materialnopravno zaključilo, da so podani pogoji za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena ZIZ v povezavi s 1. alinejo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.

10. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Po določbi drugega odstavka 260. člena ZIZ lahko sodišče na upnikov predlog glede na okoliščine primera odredi dve ali več predhodnih odredb, če je to potrebno. Prvostopenjsko sodišče je izdalo dve predhodni odredbi in sicer z rubežem dolžnikovih premičnin (1. točka prvega odstavka 260. člena ZIZ) in prepovedjo organizaciji za plačilni promet H. d.d., da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati iz njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo (4. točka prvega odstavka 260. člena ZIZ). Ni pa obrazložilo, zakaj meni, da sta dve predhodni odredbi potrebni. Izpodbijani sklep glede tega nima razlogov.

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).