Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče glede na obseg škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti oškodovancu prisodi pravično denarno zadoščenje.
Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 1. in 3. točki spremeni tako, da se glasi: "1. Tožena stranka X d.d. Novo mesto, Seidlova 5, Novo mesto, je dolžna plačati tožeči stranki F. A., G...ska 20, Šenčur, znesek 738.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.10.1998 dalje, v 15 dneh pod izvršbo. 3. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 200.000,00 SIT, v 15 dneh pod izvršbo." V ostalem se pritožba zavrne in potrdi izpodbijana sodba. Tožnik mora tožencu povrniti 44.956,00 SIT pritožbenih stroškov.
Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo 938.000,00 SIT odškodnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Umik tožbe za plačilo izgube zaslužka (100.000,00 SIT) in za materialno škodo v znesku 600.042,00 SIT je sodišče vzelo na znanje in v tem delu postopek ustavilo. Obenem je toženi stranki naložena povrnitev pravdnih stroškov v znesku 236.335,00 SIT. Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo, prav tako pa je zavrnilo tudi predlog za izdajo delne sodbe in predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks. Zoper sodbo se v delu, s katerim je tožniku priznana odškodnina za materialno škodo v znesku 38.000,00 SIT in za nematerialno škodo nad zneskom 700.000,00 SIT pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne zahtevek za povrnitev materialne škode v znesku 38.000,00 SIT, odškodnino za nepremoženjsko škodo pa zniža z dosojenih 900.000,00 SIT na 700.000,00 SIT; obenem pa naj vnovič odloči tudi o stroških postopka in sicer tako, da naj tožena stranka plača tožniku le 200.000,00 SIT. Pritožnik navaja, da je pri tožnikovi starosti 80 let normalno, da je opustil pomoč otrokom, poleg tega pa niti ni zatrjeval, da je to posledica poškodbe. Izvedenec naj bi ugotovil le tromesečno začasno zmanjšanje tožnikovih življenjskih aktivnosti, zato je po mnenju pritožnika pravična denarna odškodnina iz tega naslova le 300.000,00 SIT. Pritožnik sodišču še očita, da ni razčistilo, koliko je bila njegova obleka zaradi posledic nesreče res neuporabna. Pritožba je delno utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje glede škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti dovolj razjasnjeno, vendar pa ob pravilni uporabi materialnega prava (200. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) oškodovanec ni upravičen do odškodnine, ki bi presegala 300.000,00 SIT. Že prvo sodišče je ugotovilo, da tožnik ni utrpel znatnega upada splošnih življenjskih sposobnosti. Le-te so bile začasno sicer zmanjšane, kar delno utemeljuje tožbeni zahtevek iz tega naslova. Splošno znano je, da življenjske aktivnosti 80 let starega moškega niso enake kot pri ustrezno mlajšem človeku. Prvo sodišče je na podlagi dokaza z izvedencem ugotovilo, da so tožnikove splošne življenjske aktivnosti zaradi nezgode zmanjšane za okoli 3 odstotke. To dejstvo pa v kontekstu celotnega dejanskega stanja govori o tem, da tožniku ni onemogočeno to ali ono življenjsko opravilo, marveč so mu ta le nekoliko otežena. Na podlagi takšnega dejanskega stanja pa pritožbeno sodišče v mejah pritožbe ugotavlja, da odškodnina v višini 300.000,00 SIT iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti predstavlja pravično denarno zadoščenje. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče sodbo spremenilo tako, da gre tožniku odškodnina za nematerialno škodo v višini 700.000,00 SIT in ne 900.000,00 SIT, kolikor mu je prisodilo prvo sodišče. Glede odškodnine, ki je vtoževana zaradi materialne škode - uničene obleke, pa je pritožba neutemeljena. Prvo sodišče je ugotovilo, da je bila tožnikova nedeljska obleka ob nezgodi umazana s krvjo, jajci in mlekom. Ena izmed poglavitnih lastnosti takoimenovane nedeljske obleke ali obleke za k maši je, da je ta brezhibna. V tej luči pa pritožbene navedbe, češ da sodišče ni ugotavljalo kje in kako je bila obleka umazana, v katero čistilnico jo je tožnik odnesel in podobno, ter da je dejansko stanje ostalo iz teh razlogov neugotovljeno, ne držijo. Pritožbeno sodišče ne dvomi v dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila obleka ob nezgodi zamazana, zaradi česar ne more več služiti svojemu namenu. Na ta način pa je tožniku nastala škoda, zaradi česar je ob nespornem odškodninskem temelju tudi upravičen do povrnitve škode. Pritožbeno sodišče je sodbo v tem delu potrdilo, saj je pritožba v tem delu neutemeljena, prvo sodišče pa tudi ni zagrešilo kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti (365/2 čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77). Ker je sodišče sodbo v delu, ki se nanaša na odškodnino za nematerialno škodo spremenilo, je v mejah pritožbe spremenilo tudi stroškovni izrek. Pritožnik je s pritožbo v večji meri uspel (84 %), zato je upravičen do sorazmerne povrnitve stroškov pritožbenega postopka (154. čl. ZPP).