Jedro

Pri tožnici ni telesnih okvar po nobeni od točk Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar. Zato niso izpolnjeni pogoji 146. člen ZPIZ-1 za priznanje pravice do invalidnine.

Pri ocenjevanju invalidnosti po definiciji iz 60. člena ZPIZ-1 je potrebno upoštevati celoto psihofizičnih sprememb v zdravstvenem stanju in ne le ortopedskih ter psihiatričnih, za kateri je bilo pridobljeno sodno izvedensko mnenje. Neocenjen je ostal vpliv ostalih zdravstvenih sprememb na delazmožnost tožnice, in sicer od izkazane stresne in urgentne inkontinence urina, trajne somatoformne bolečinske motnje do fibromialgije. Ker se do tovrstnih zdravstvenih sprememb ni opredelil niti izvedenski organ v sodnem izvedenskem mnenju ni opredelil niti IK I in IK II v predsodnem postopku, je ostalo nerazčiščeno sporno vprašanje o tem, ali je pri tožnici še podana preostala delovna zmožnost za drugo ustrezno delo z že določenimi omejitvami, ali pa za organizirano pridobitno delo ni več zmožna. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Izrek

I. Pritožba se v delu, ki se nanaša na pravico do invalidnine za telesno okvaro, zavrne in v tem obsegu (3. in 4. odstavek izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. V preostalem se pritožbi ugodi, zavrnilna sodba o pravici do invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti (1. in 2. odstavek izreka) se razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 27. 2. 2013, št. ... z dne 12. 10. 2012, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine, ker je presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta o uveljavljanih novih pravicah iz invalidskega zavarovanja, pravilna in zakonita. Hkrati je zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo odločb istih št. z dne 28. 2. 2013 in 12. 10. 2012 ter ugotovitev, da je pri njej podana 50 % telesna okvara od 1. 10. 2012 in priznanje pravice do invalidnine, ker je prav tako zaključilo, da sta zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

2. Sodbo izpodbija tožnica po pooblaščenem odvetniku iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da je invalid III. kategorije od 2001 dalje, da se ji je zdravstveno stanje evidentno poslabšalo, in da več ni zmožna za nobeno pridobitno delo. V preteklosti se je večkrat prijavljala na razpisana delovna mesta, vendar zdravniških pregledov ni uspešno opravila. Od 15. 1. 2011 do 29. 1. 2011 je bila vključena v program ocene pri Centru A. z dg. fibromialgija, osteoporoza, stresna in urgentna inkontinenca urina, trajna somatoformna bolečinska motnja in neorganska insomnija. Iz mnenja rehabilitacijskega tima izhaja, da za organizirano pridobitno delo več ni zmožna. Od 2001 je brezposelna in praktično nezaposljiva.

Poudarja, da sodišče v tem postopku ni vezano na dokazne predloge strank. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja bi ne glede na predlog tožnice ali tožene stranke moralo bodisi zaslišati lečeče zdravnike oziroma izvedenca ustrezne stroke v smeri, ali je še sploh sposobna za kakršnokoli delo. Ker tega ni storilo je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Neutemeljeno je zavrnjen tudi zahtevek za priznanje invalidnine za telesno okvaro, saj je glede na izkazane dg. potrebno ugotoviti več kot 50 % TO.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje glede vtoževane invalidnine na temelju telesne okvare (v nadaljevanju: TO) dovolj razčiščeno in v tem obsegu utemeljeno izdana zavrnilna sodba. Del sodbe, ki se nanaša na vtoževano invalidsko pokojnino na temelju I. kategorije invalidnosti pa je izdan preuranjeno.

K I. točki izreka te sodne odločbe

5. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s presojo prvostopenjskega sodišča, da sta zavrnilna upravna akta o pravici do invalidnine, pravilna in zakonita.

6. V sodno izvedenskem mnenju Komisije za fakultetna izvedenska mnenja (v nadaljevanju: Fakultetna komisija), ki le še dodatno potrjuje mnenje IK II iz predsodnega postopka, je imelo sodišče prve stopnje prepričljivo strokovno medicinsko podlago za zaključek, da v tožničinem primeru ni TO po nobeni od točk Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89; v nadaljevanju: Seznam TO). Ker ni izkazan dejanski stan iz 143. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-1), ni pogojev iz 146. člena ZPIZ-1 za priznanje denarne dajatve na tem temelju. Bistveno pravilnih dejanskih in pravnih razlogov zavrnilnega dela prvostopenjske sodbe, pritožbeno sodišče ne navaja znova.

7. Ker za zatrjevan obstoj najmanj 50 % TO ni dejanske podlage v izvedenih dokazih, je bilo potrebno pritožbo v tem delu na temelju 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka te sodne odločbe

8. Utemeljena pa je pritožba zoper zavrnilni del sodbe, ki se nanaša na nove pravice iz invalidskega zavarovanja na temelju I. kategorije invalidnosti, saj je izdana preuranjeno. Glede tega dela je potrebno celo pritrditi pritožbenim navedbam, da sodišče za popolno ugotovitev dejanskega stanja ni bilo vezano na dokazne predloge strank, saj je zaradi načela materialne resnice iz 61. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju: ZDSS-1) dolžno izvesti tudi dokaze, ki jih stranke niso predlagale.

9. S sodno izvedenskim mnenjem Fakultetne komisije je sicer ocenjeno, da je tožnica še sposobna za lažje fizično delo v polnem delovnem času z omejitvami, določenimi že v predsodnem postopku. Vendar pa sta takšno oceno podala le specialist ortopedske in psihiatrične stroke (listovna 22. do 29. sodnega spisa), ne da bi tožnico sploh osebno pregledala, niti se nista opredelila do izsledkov rehabilitacijskega tima z dne 3. 1. 2012. Ta je namreč po obdelavi tožnice od 15. 11. 2011 do 29. 11. 2011 podal zdravstveno oceno o ravni njenih funkcionalnih sposobnosti. Zaključil je, da je pri njej zaradi stresne in urgentne inkontinence urina, osteoporoze iz mladosti, trajne somatoformne bolečinske motnje in fibromialgije izredno zmanjšana kakovost življenja. Bolečine ji onemogočajo redno spanje, saj lahko zdržoma spi le dve uri dnevno, zaradi česar je njena zmogljivost za opravljanje kakršnegakoli organiziranega in pridobitnega dela izredno zmanjšana. Ocenil je, da kot taka ni več konkurentna na trgu delovne sile.

10. Nekonkurenčnost na trgu delovne sile oz. nezaposljivost sama po sebi sicer res ne more biti dejavnik, ki bi vplival na to, da bi tožnica pridobila pravico do invalidske pokojnine, kot pravilno razloguje prvostopenjsko sodišče. Vendar pa je pri ocenjevanju invalidnosti po definiciji iz 60. člena ZPIZ-1 potrebno upoštevati celoto psihofizičnih sprememb v zdravstvenem stanju in ne le ortopedskih ter psihiatričnih, za kateri je bilo pridobljeno sodno izvedensko mnenje. Neocenjen je namreč ostal vpliv ostalih zdravstvenih sprememb na delazmožnost tožnice, in sicer od izkazane stresne in urgentne inkontinence urina, trajne somatoformne bolečinske motnje do fibromialgije. Ker se do tovrstnih zdravstvenih sprememb izvedenski organ v sodnem izvedenskem mnenju ni opredelil (kar je ob dejstvu, da sta v njem sodelovala le specialist ortopedske in psihiatrične stroke tudi logično), niti IK I in IK II v predsodnem postopku, je ostalo nerazčiščeno sporno vprašanje o tem, ali je pri tožnici še podana preostala delovna zmožnost za drugo ustrezno delo z že določenimi omejitvami, ali pa za organizirano pridobitno delo več sploh ni zmožna, kot vztraja tudi v pritožbi.

11. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbi ugoditi, na temelju 355. člena ZPP sodbo v tem obsegu razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

V ponovljenem postopku bo potrebno ugotovljeno pomanjkljivost odpraviti s sodnim izvedenstvom medicinskih strokovnjakov ustrezne specializacije za še ne ocenjene spremembe v zdravstvenem stanju tožnice. Šele z dopolnitvijo postopka v nakazani smeri bo mogoče razčistiti sporno dejstvo glede obstoja ali neobstoja preostale delovne zmožnosti pri tožnici. Torej prepričljivo zaključiti, ali je pri njej dejansko podano tolikšno bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja, da za organizirano pridobitno delo več ni zmožna in bi jo zato bilo potrebno razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti ter priznati pravico do invalidske pokojnine, kot vztraja v pritožbi.