Jedro

Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da mora tožena stranka tožniku za utrpelo nepremoženjsko škodo zaradi izgube očeta plačati 32.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 2. 2017 dalje (I. točka izreka), v presežku pa je zahtevek za plačilo zamudnih obresti (za čas od 31. 1. 2017 do 14. 2. 2017) zavrnilo (II. točka izreka). Poleg tega je toženki naložilo, da mora tožniku plačevati mesečno rento v višini 1.000,00 EUR od 28. 4. 2015 dalje, pri čemer je toženka zneske, ki so zapadli do 27. 11. 2017, dolžna poravnati v roku petnajstih dni, v bodoče zapadle zneske pa vsakega 15. v mesecu za tekoči mesec (III. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga toženka predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali je pritožbeno sodišče z ugotovitvijo, da je imel Letalski klub svojo odgovornost zavarovano pri toženi stranki, prekoračilo trditveno podlago tožeče stranke (prvi odstavek 7. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP)? 2) Ali je sodišče druge stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je tožeči stranki prisodilo odškodnino v višini 32.000,00 EUR za pretrpljene duševne bolečine zaradi smrti očeta? 3) Ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 360. členu ZPP, ker obrazložitvi temelja odškodninske odgovornosti in višine prisojene odškodnine ne zadoščata standardu obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje? 4) Ali s tem, ko namesto zatrjevanih dejstev navede zakonsko določbo, tožeča stranka zadosti standardu trditvenega bremena? V obrazložitvi predloga navaja, da tožnik ni trdil, da bi imel zavarovanec, Letalski klub, pri toženki zavarovano odgovornost, temveč da je bilo letalo v lasti Letalskega kluba zavarovano pri toženi stranki. Sodišči sta z ugotovitvijo o obstoju zavarovanja odgovornosti prekoračili trditve tožnika in kršili razpravno načelo. Nadalje je materialnopravno zmotno stališče, da prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 32.000,00 EUR ne odstopa od odškodnin, prisojenih v primerljivih zadevah. Novejša sodna praksa v podobnih primerih prisoja odškodnine v višini 8-16 povprečnih plač (prim. VSK I Cp 414/2015, II Ips 151/2001 in II Cp 3115/2011). Sodbama nižjih sodišč očita, da sta glede bistvenih vprašanj - temelja odgovornosti tožene stranke in višine odškodnine neobrazloženi. Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do pritožbenih navedb, da tožeča stranka ni zatrjevala obstoja sklenjenega zavarovanja odgovornosti; da prisojena odškodnina ne ustreza pojmu pravične denarne odškodnine ter da je bila tožba nesklepčna. Navaja tudi, da sklicevanje na zakonsko določbo ne more pomeniti trditvene podlage. Tožeča stranka v tožbi ni zatrjevala odškodninske odgovornosti tožene stranke na podlagi sklenjenega zavarovanja odgovornosti, ampak je le navedla, da zahteva povrnitev škode neposredno od zavarovalnice na podlagi 965. člena Obligacijskega zakonika. Sodne prakse, ki bi pojasnila, ali je zgolj s sklicevanjem na navedeni člen zadoščeno trditvenemu bremenu, ni. Tožeča stranka pa ni predložila zavarovalne police, iz katere bi izhajalo, da je zahtevana odškodnina nižja od zneska, za katerega je toženka obvezana po zavarovalni pogodbi.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zaradi česar je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).