Neposredno trženje članom kluba zvestobe

Datum

18.04.2023

Številka

07121-1/2023/523

Kategorije

Neposredno trženje, nagradne igre, Telekomunikacije in pošta

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše dodatno zaprosilo za mnenje. Navajate, da je v Smernicah IP za potrošnike »Informirani potrošnik – komu dajem katere osebne podatke in zakaj«, na str. 14 navedeno, da podjetja podatke članov klubov uporabljajo tudi za namene trženja. Iz zapisanega ste razumeli, da je takšna obdelava lahko predvidena v splošnih pogojih kluba in temelji na pogodbi kot pravni podlagi. Ker so bile naše smernice izdane pred skoraj petimi leti, nas prosite za potrditev, ali imamo še vedno enako stališče, t.j. da je možno obveščanje članov kluba zvestoba o ugodnostih na podlagi splošnih pogojev kluba.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Obdelava osebnih podatkov je lahko dopustna, kadar je obdelava potrebna za izvajanje pogodbe, pri čemer mora biti upravljavec sposoben dokazati, da ne more izpolniti pogodbe, če ne pride do določene obdelave osebnih podatkov. Če obveščanje posameznikov ni neposredno povezano z izvajanjem pogodbe vam predlagamo, da izberete drugo pravno podlago.

Če gre za neposredno trženje s pomočjo elektronskih komunikacij, je treba upoštevati določbe Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2). Za nadzor nad ZEKom-2 je pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve.

Obrazložitev

Pri tem IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Kot smo vam prehodno pojasnili v že izdanem mnenju 07121-1/2023/402 z dne 27. 3. 2023, mora za zakonito obdelavo osebnih podatkov obstajati pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe, med drugim npr. privolitev, izvajanje pogodbe ali zakoniti interesi.

Obdelava osebnih podatkov je dopustna, kadar je obdelava potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe. Kot smo poudarili v mnenju št. 07121-1/2021/684 z dne 9. 4. 2021, je ta pravna podlaga ustrezna le, če je obdelava določenih osebnih podatkov objektivno potrebna za namen, ki je sestavni del pogodbene storitve. To pa ni preprosto ocena, kaj je dovoljeno na podlagi pogodbenih določb oziroma kaj je v njih zapisano. Upravljavec mora biti sposoben dokazati, da ne more izpolniti pogodbe, če ne pride do določene vrste obdelav osebnih podatkov. Pogodba torej ne more umetno razširiti kategorij osebnih podatkov ali vrste postopkov obdelave, ki jih upravljavec potrebuje za izvršitev pogodbe. Če obveščanje posameznikov ni neposredno povezano z izvajanje pogodbe, vam priporočamo, da izberete drugo primerno pravno podlago, npr. privolitev. V določenih primerih lahko, kot pojasnjeno v že izdanem mnenju, tudi zakoniti interes upravljavca predstavlja pravno podlago za obdelavo že zbranih osebnih podatkov članov klubov zvestobe, in sicer za druge, nadaljnje namene, pod pogojem zadostitve testu tehtanja med zakonitim interesom upravljavca na eni in posegom v interese oziroma temeljne pravice in svoboščine posameznika na drugi strani. Več o tem lahko preberete tudi v mnenju IP št. 0712-3/2018/420 z dne 16. 5. 2018.

V kolikor je za vas relevantno opozarjamo tudi, da je področje izvajanja neposrednega trženja posameznikov s pomočjo elektronskih komunikacij, kamor sodijo nenaročena e-sporočila, telefonski klici in SMS sporočila, podrobneje urejeno v Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2, Uradni list RS 133/22), ki je bil sprejet leta 2022, nadzor nad zakonom pa izvaja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). ZEKom-2 v prvem odstavku 226. člena določa, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. V drugem odstavku je določeno, da lahko ne glede na določbe prejšnjega odstavka fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku. Tretji odstavek 226. člena pa določa, da je uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje z uporabo elektronskih komunikacij, kot so določena v prejšnjih dveh odstavkih, dovoljena le s soglasjem naročnika ali uporabnika. Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika ali uporabnika brezplačna.

V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo