Jedro

Tožnica trdi, da ni jasno, kateri zakon je bil uporabljen glede na v uvodu odločbe navedena ZUreP-2, kot ZUreP-3, torej smiselno uveljavlja napačno uporabo materialnega prava. Drži, da je v uvodu odločbe (po navedbi Zakona o urejanju prostora) v oklepaju najprej navedena številka Uradnega lista, v katerem je bil objavljen ZUreP-2, v nadaljevanju pa številka Uradnega lista, v katerem je bil objavljen ZUreP-3, vendar je bilo v zadevi nedvomno odločeno po ZUreP-3. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi povzel tudi določbe ZUreP-2, vendar je v zvezi s tem le pojasnil, da je bila pravna ureditev v času investicije, ko je veljal ZUreP-2, enaka, kot je ureditev po ZUreP-3. Sicer pa je drugostopenjski organ v svoji odločbi izrecno pudaril, da je podlaga za odmero 234. člen v povezavi z 161. členom ZUreP-3.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Povzetek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ tožnici zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo na parc. št. 2226/49, ..., na kateri stoji stanovanjska stavba št. 1141, ..., odmeri komunalni prispevek v skupni višini 1.569,32 EUR (1. točka izreka), določil rok in način plačila ter še odločil, da stroški postopka niso nastali (2. in 3. točka izreka).

2.V obrazložitvi je navedel, da je Občina Ribnica pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo komunalne infrastrukture (kanalizacija in druga infrastruktura) v naselju ... dne 25. 10. 2018, uporabno dovoljenje pa 12. 11. 2021. V sklopu izvedene investicije se nahaja tudi zemljišče tožnice s stavbo. V času izdaje uporabnega dovoljenja veljavni Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) je določal pravico občine do odmere dodatnega komunalnega prispevka (151., 222. člen). Enako določa veljavni Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3). Podlago za odmero komunalnega prispevka predstavljata Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje občine Ribnica (Odlok) in Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uredba). Pri obračunu komunalnega prispevka je organ upošteval kanalizacijsko omrežje, podatke za izračun pa je pridobil iz uradnih nepremičninskih evidenc.

3.Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnice in odločil o stroških postopka.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4.Tožnica je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo iz razlogov napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V zvezi z ugovorom zastaranja je tožnica navedla, da toženka ni navedla konkretne številke upravnega akta uporabnega dovoljenja, ne izdajatelja in ne časa izdaje, le datum pridobitve in za kakšno vrsto akta je šlo. Dvoletni rok za odmero je tako iztekel. Iz odločbe tudi ni razvidno, na kakšen način so bila pri izračunu komunalnega prispevka upoštevana nepovratna sredstva v višini 218.606 EUR, četudi se drugostopenjski organ pri tem sklicuje na prvi odstavek 5. člena Odloka in 22. člen Uredbe. Odločitve tako ni mogoče preizkusiti. Tožnica je predlagala, da sodišče tožbi ugodi, odločbi odpravi ter postopek ustavi, tožnici povrne stroške upravnega postopka ter naloži toženki povrnitev njenih stroškov sodnega postopka.

5.Toženka je v odgovoru na tožbo uvodoma opozorila, da je tožbeni zahtevek nesklepčen. Tožnica ne prereka pravilnosti uporabljenih podatkov. Odločitev je mogoče preizkusiti. Do zastaranja tudi ni prišlo. Toženka je predlagala, da sodišče tožbo zavrne in tožnici naloži v plačilo stroške postopka.

6.Tožnica je sodišču posredovala še pripravljalno vlogo z odločbo, ki ji je bila posredovana na podlagi zahteve za dostop do informacije javnega značaja, iz katere je razvidno, da je toženka zaradi zastaranja odpravila prvostopenjsko odločbo, saj je dvoletni rok za izdajo odločbe potekel 12. 11. 2023. S tem je prišlo do neenake obravnave. Predlagala je, da sodišče te nove okoliščine in dokaz upošteva pri odločitvi.

7.Toženka je v pripravljalni vlogi opozorila, da je dejstvo, ki ga uveljavlja tožnica, nastalo že pred vložitvijo tožbe. Gre tudi za dejstvo, ki ni obstajalo v času izdaje odločanja na prvi stopnji, zato se ne more upoštevati. S tem ni izkazana diskriminatorna obravnava zavezancev. Z nadaljnjo vlogo je opozorila še na sodbo, I U 250/2024 z dne 7. 1. 2026.

Glavna obravnava in dokazni postopek

8.Sodišče je opravilo narok za glavno obravnavo 4. 6. 2026, ki sta se ga udeležili obe stranki: tožnica osebno in toženka po svojem pooblaščencu.

9.Tožnica je še v zvezi s pripravljalno vlogo glede odločbe drugostopenjskega organa z dne 30. 1. 2024 in neenakopravne obravnave zavezancev dodala, da je izpodbijano odločbo prejela šele 28. 11. 2023. V uvodu odločbe se prvostopenjski organ sklicuje na ZUreP-2, kot tudi na ZUreP-3, pri čemer ni jasno, kateri zakon je bil uporabljen. V času od izdaje gradbenega dovoljenja do izdaje uporabnega dovoljenja, kljub temu, da je minilo veliko časa, toženka zavezancev ni obvestila o svoji nameri. Povedala je še, da je za priklop na priključek porabila 4.500 EUR, pred tem je sama investirala v greznico, s katero je tudi imela veliko stroškov, nato pa jo je morala zaradi priklopa na javni priključek zasuti, dodatne stroške je imela še z ureditvijo površine spredaj pred hišo, vključno s podrtjem dela škarpe in robnikov.

10.Toženka je navedla, da navedbe tožnice, podane na naroku, niso pravno relevantne, podane so tudi prepozno. Zadeva ni zastarala. Do diskriminacije ni prišlo. Ni spora o tem, da tožnica danes ni priključena na omrežje, torej je v trenutku odmerne odločbe obstajala vsaj možnost priklopa.

11.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v izpodbijano odločbo, drugostopenjsko odločbo in ostale listine upravnega spisa.

12.Sodišče je, sledeč drugemu odstavku 287.1 člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. 1lena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), zavrnilo dokazni predlog tožnice: vpogled v odločbo, 1t. 354-0121/2023-3 z dne 30. 1. 2024. Gre za listino, ki je nastala po izdaji izpodbijane odločbe, sodi11e pa presoja dejansko in pravno stanje izpodbijane odločbe v času njene izdaje (6. 1len ZUP).

13.Tožnica je zavrnitvi dokaznega predloga ugovarjala, ker gre po njenem mnenju za isto investicijo, ista sredstva, zato ni jasno, kako je v podobnih določenih primerih pri1lo do zastaranja, v drugih pa ne. Takih odločb je bilo izdanih še ve
0d.

14.Sodišče ugovor tožnice zavra
0da iz zgoraj povedanih razlogov.

Odločitev in razlogi sodišča

K I. točki izreka:

Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1 Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, senat zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil.

2 Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. sklep, X Ips 40/2022 z dne 13. 9. 2023) lahko tožnik do konca glavne obravnave uveljavlja kršitve materialnega prava, zato sodišče te navedbe, kljub temu, da so bile podane na naroku za glavno obravnavo, vsebinsko obravnava.

3 Kot je veljalo v času izdaje izpodbijane odločbe v šestem odstavku 234. člena ZUreP-3, je bilo treba komunalni prispevek na tej podlagi odmeriti najpozneje v dveh letih od izboljšanja opremljenosti zemljišča ali najpozneje v dveh letih od priključitve objekta na javno omrežje, pri čemer začne rok teči z dnem pridobitve uporabnega dovoljenja ali z dnem, na katerega je zgrajena komunalna oprema predana v upravljanje, če za gradnjo komunalno opreme ni predpisano gradbeno dovoljenje.