Jedro

Prvostopenjsko sodišče je napačno uporabilo materialno pravo (131. čl. ZNP) in 77. čl. SPZ in je zato tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, ko je ocenilo, da meja, ki je bila urejena v katastrskem (upravnem) postopku, ne more biti sporna, če se okoliščine po njeni ureditvi ne spremenijo. To ne drži. Zakon o zemljiškem katastru (ZENDMPE) je sicer res posegel v civilnopravno urejanje mej pred sodišči in določil, da urejanje meje tudi v sodnem postopku ni več dopustno, če je bila meja že urejena po ZENDMPE kot dokončna, kar pa je SPZ razveljavil (273. čl. SPZ). Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) tega ni spremenil. Kljub dokončnosti meje v upravnem postopku je torej možen civilni sodni postopek, odločitev zanj pa je stvar lastnika. Sodišče v nepravdnem postopku na tek postopka pred upravnim organom ni vezano, niti na pravnomočno izdano odločbo, razen kolikor mora upoštevati domnevo o močnejši pravici po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (2. odst. 77. čl. SPZ).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški tega nepravdnega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delnim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev za ureditev meje, in sicer v tistem delu, ki se nanaša na ureditev meje med nepremičnino parc. št. ..., k. o. T..., last R. T. M., M. M. in R. M., vsakega do 1/3, na eni strani ter nepremičninama parc. št. ... in ..., k. o. T..., last druge tožene stranke, češ da gre za že urejeno mejo.

Proti sklepu se pritožujejo predlagatelji brez posebne opredelitve pritožbenih razlogov in predlagajo spremembo sklepa v smeri ugoditve njihovemu predlogu. Menijo, da je po določilih Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS št. 87/2002, od tu: SPZ) dopustno obravnavanje sporne meje, čeprav je bila le-ta že določena v postopku evidentiranja katastrske meje.

Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je napačno uporabilo materialno pravo (131. čl. Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS 30/86, s kasnejšimi spremembami, od tu: ZNP) in 77. čl. SPZ in je zato tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, ko je ocenilo, da meja, ki je bila urejena v katastrskem (upravnem) postopku, ne more biti sporna, če se okoliščine po njeni ureditvi ne spremenijo. To ne drži. Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74, 42/86 in 52/00 – ZENDMPE) je sicer res posegel v civilnopravno urejanje mej pred sodišči in določil, da urejanje meje tudi v sodnem postopku ni več dopustno, če je bila meja že urejena po ZENDMPE kot dokončna, kar pa je SPZ razveljavil (273. čl. SPZ). Zakon o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. št. 65/2007; ZEN) tega ni spremenil. Kljub dokončnosti meje v upravnem postopku je torej možen civilni sodni postopek, odločitev zanj pa je stvar lastnika. Sodišče v nepravdnem postopku na tek postopka pred upravnim organom ni vezano, niti na pravnomočno izdano odločbo, razen kolikor mora upoštevati domnevo o močnejši pravici po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (2. odst. 77. čl. SPZ – primerjaj Rijavec Vesna, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2004, stran 433 ).

Ker je torej pritožba utemeljena , ji je pritožbeno sodišče na podlagi 355. čl. in 3. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, (Ur. l. RS. Št. 26/99, s kasnejšimi spremembami) v zvezi s 37. členom) ugodilo in izpodbijani delni sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo v nov postopek, v katerem bo moralo prvostopenjsko sodišče meritorno odločiti o predlogu za sodno ureditev meje predlagateljev tudi v delu, na katerega se nanaša razveljavljeni sklep.