Jedro

Osebna podstat pravne osebe se najmočneje odraža prav v vodstveni strukturi le-te, zato obstajajo takšni primeri, kjer je utemeljeno pravno osebo presojati preko njene osebne podstati. Presoja ugleda predstavlja takšen primer, ko ugled vodstvenega kadra pravne osebe pomembno vpliva na ugled pravne osebe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odvzela tožeči stranki dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v borznoposredniški družbi I., št. 40210-8/2009-7-(84) z dne 3. 3. 2010, ker so nastopile okoliščine, zaradi katerih tožeča stranka – imetnik kvalificiranega deleža ne ustreza merilu primernosti kvalificiranega imetnika zaradi postopkov prisilne poravnave nad družbo P. in družbo A., d. o. o., ter stečajnega postopka nad družbo N. d. o. o. - v stečaju, v katerih C. C. in D. D. bodisi vsak bodisi skupaj opravljata oziroma sta upravljala vodstvene funkcije v dvanajstih mesecih pred uvedbo teh postopkov zaradi insolventnosti, ki so bili uvedeni v letu 2010, v posledici česar tožeča stranka nima več dobrega imena in s tem ugleda.

2. Tožeča stranka v postopku sodnega varstva s tožbo izpodbija navedeno odločbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi ali razveljavi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov tega postopka.

3. Tožba je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru na tožbo predlagala njeno zavrnitev.

4. Sodišče je z odgovorom tožene stranke seznanilo tožečo stranko.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Iz izpodbijane odločbe, navedb strank v postopku in predloženih listin izhaja, da je tožena stranka dne 3. 3. 2010 tožeči stranki izdala dovoljenje za pridobitev deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu borznoposredniške družbe M. d. d., (ki se je kasneje preoblikovala v družbo I.), na podlagi katerega družba P. postane nadrejena oseba te borznoposredniške družbe. V postopku nadzora je tožena stranka izdala odločbo, št. 4026-1/2011-1 z dne 6. 1. 2011, o začetku postopka za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža (v nadaljevanju Odločba o začetku postopka). Odločbo o začetku postopka je vročila tožeči stranki, ki je v izjavi ugovarjala utemeljenosti razlogov za začetek postopka za odvzem dovoljenja oziroma obstoju razloga/okoliščin za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža. Po prejemu izjave je tožena stranka izdala v tem postopku sodnega varstva izpodbijano odločbo, s katero je tožeči stranki odvzela dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je zavrnila ugovore oziroma trditve tožeče stranke, ki jih je ta podala v izjavi, in zaključila, da tožeča stranka ni v ničemer izpodbila ugotovitev tožene stranke, da ne ustreza več merilu primernosti kvalificiranega imetnika, ter da ni izkazala, da ni izgubila dobrega imena ter ugleda.

7. V skladu z 2. točko četrtega odstavka 296. člena v zvezi s 155. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – ZTFI-UPB3; v nadaljevanju ZTFI) je tožena stranka pristojna in odgovorna tudi za nadzor nad imetniki kvalificiranih deležev borznoposredniške družbe v obsegu, določenim v oddelku 2.4. Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10-ZBan-1-UPB5; v nadaljevanju ZBan-1)). Za nadzor nad imetniki kvalificiranih deležev se skladno z določbo tretjega odstavka 301. člena ZTFI in upoštevaje četrti odstavek istega člena smiselno uporabljajo oddelki 7.3 in 7.4. ZBan-1, če za posamezen primer ni določeno drugače. 8. V 55. členu ZBan-1 so določeni pogoji za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža. Tako lahko po 2. točki prvega odstavka tega člena Banka Slovenije (Agencija) odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, če nastopijo druge okoliščine iz prvega ali drugega odstavka 49. člena tega zakona. V 49. členu ZBan-1 pa je med drugim določeno, da lahko Banka Slovenije (Agencija) zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, če bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega odstavka 48. člena tega zakona (1. točka prvega odstavka 49. člena ZBan-1). V 48. členu ZBan-1 so določena merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika(1). Tako je v prvem odstavku med drugim določeno, da mora agencija presojati primernost tudi na podlagi ugleda bodočega kvalificiranega imetnika.

9. Na podlagi smiselne uporabe 59. člena ZBan-1, ki določa, da Banka Slovenije predpiše podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 48. člena tega zakona, je tožena stranka izdala Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev borznoposredniške družbe(2) (v nadaljevanju Sklep), s katerim je uredila podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 1. do 3. točke 48. člena ZBan-1. Sklep v 4. členu določa merila za presojo ugleda bodočega kvalificiranega imetnika, in sicer, da mora imeti bodoči kvalificirani imetnik dobro ime. Po tretjem odstavku tega člena se šteje, če se ne dokaže drugače, da bodoči kvalificirani imetnik oziroma katerikoli od članov njegovega poslovodstva nima dobrega imena, med drugim zlasti če je opravljal vodstvene ali nadzorne funkcije v pravni osebi v dvanajstih mesecih pred uvedbo postopka prisilne poravnave, prisilne likvidacije, stečaja ali drugih postopkov kot posledice insolventnosti te družbe, ki so bili uvedeni v zadnjih petih letih (točka c tretjega odstavka 4. člena Sklepa).

10. Zmotno je tako naziranje tožeče stranke, da ne obstoji v Odločbi zatrjevana zakonska podlaga za odvzem dovoljenja, saj Sklep v 4. členu jasno določa, da se pogoji iz njegove nadaljnje vsebine nanašajo na kvalificiranega imetnika oziroma kateregakoli od članov njegovega poslovodstva. Osebna podstat pravne osebe se najmočneje odraža prav v vodstveni strukturi le-te, zato obstajajo takšni primeri, kjer je utemeljeno pravno osebo presojati preko njene osebne podstati. Presoja ugleda predstavlja takšen primer, ko ugled vodstvenega kadra pravne osebe pomembno vpliva na ugled pravne osebe.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča je tako odločitev tožene stranke o odvzemu dovoljenja za pridobitev obravnavanega kvalificiranega deleža pravilna in jo je tudi pravilno in utemeljeno oprla na pomanjkanje dobrega imena oziroma ugleda tožeče stranke. Neizpolnjevanje tega pogoja namreč izhaja iz dejstva, da je nad družbama P. in A. bil začet postopek prisilne poravnave, nad družbo N. pa stečajni postopek. V vseh navedenih družbah sta v času odločanja tožene stranke C. C. in D. D., bodisi sama bodisi skupaj, opravljala vodstvene funkcije. Posle v družbi N. je od 21. 5. 2001 do 16. 7. 2007 in od 17. 7. 2007 do 7. 7. 2010, to je do začetka stečajnega postopka nad to družbo, vodil D. D., ki je od 15. 6. 2005 tudi član uprave družbe P. Pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij je na 8. strani drugega poročila z dne 10. 12. 2010 izpostavila potencialne obveznosti družbe P., ki izhajajo iz naslova danih poroštev za kredite družbi N. - v stečaju, in sicer v višini 111.933.010 EUR in tudi, da so krediti družbe N. zavarovani tudi z delnicami različnih družb, katerih trenutne tržne cene ne zadoščajo za 100% poplačilo.

12. Tožeča stranka meni, da ugleda zaradi začetka postopka prisilne poravnave ni izgubila, kar utemeljuje z dejstvom, da je upnikom predlagala 100% poplačilo terjatev do 31. 12. 2013, da proti nobenemu izmed članov uprave tožeče stranke ni bila vložena tožba na plačilo odškodnine upnikom po Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in da je cena delnic NLB odvisna od trenutka njihove prodaje. Ta naj bi bila v prihodnosti višja, saj je banka NLB d.d. v letih 2009 in 2010 izvedla večino rezervacij in oslabitev, zaradi česar je realno pričakovati, da rezervacije in oslabitve v prihodnosti ne bodo več potrebne. NLB d.d. pa je iz naslova rednega poslovanja tudi v letu 2010 ustvarila pozitiven rezultat. 13. V zvezi z navedenim ostaja dejstvo, da je družbo N., katere stečaj je – kot to navaja tožeča stranka – razlog za uvedbo postopka prisilne poravnave nad družbo P. vodil D. D., ki je bil tudi član uprave tožeče stranke. Glede na splošno znano slabo stanje na finančnih trgih, so bila tudi v času odločanja tožene stranke malo verjetna pričakovanja tožeče stranke, da se bo delnica NLB zvišala, glede na to, da je bilo prodajo navedenih delnic v stečaju nad družbo N. pričakovati pred postopkom finančnega prestrukturiranja tožeče stranke do konca leta 2013. Takšno naziranje podkrepi tudi podatek tožene stranke o višini čiste izgube poslovnega leta 2010 za NLB ter podatek, da je vsota rezervacij in oslabitev v letih 2009-2010 nižja od vsote, ki jo je navajala tožeča stranka. Tudi dejstvo, da proti članom uprave tožeče stranke (še) ni bila vložena nobena tožba na plačilo odškodnine upnikom, ne pretehta pomena prej ugotovljenih dejstev in okoliščin.

14. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na tiste tožbene navedbe, ki so bile po njegovi presoji bistvene za odločitev. Odgovor na ostale tožbene navedbe pa je razviden iz konteksta celotne obrazložitve predmetne sodbe.

15. Ker tožba po vsem navedenem ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 (v zvezi z drugim odstavkom 506. člena ZTFI) zavrnilo.

Skupaj s tožbo je sodišče zavrnilo tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

Op. št. (1): Da bi se zagotovilo varno in skrbno upravljanje banke (družbe za upravljanje), v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti kvalificirani delež, mora Banka Slovenije (Agencija) pri odločanju o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ob upoštevanju vpliva, ki bi ga verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje banke (družbe za upravljanje), če pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, presojati primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi naslednjih meril: 1. ugleda bodočega kvalificiranega imetnika; 2. ugleda in izkušenj oseb, ki bodo imele možnost upravljati banko (družbo za upravljanje) ali drugače vplivati na poslovanje banke (družbe za upravljanje), če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve; 3. finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje banka (družba za upravljanje); 4. verjetnih posledic, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, za sposobnosti banke (družbe za upravljanje) ravnati v skladu s pravili o upravljanju s tveganji ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 4. poglavju tega zakona, in zahteve iz petega odstavka 289. člena tega zakona (prvi odstavek 48. člena ZBan-1).

Op. št. (2): Uradni list RS, št. 74/2009 z dne 25. 9. 2009