Jedro

Letni razpored sodnikov na določena pravna področja je akt sodne uprave, s katerim se zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti. Glede na navedeno tožeči stranki z razporeditvijo na določen oddelek, ne da bi se za to pridobilo njeno soglasje, ni bila kršena njena zakonska pravica niti ustavne pravice, saj niti Zakon o sodiščih, niti Zakon o sodniški službi, ne zagotavljata sodnikom opravljanja sodniške funkcije na določenem oddelku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v ponovnem postopku zavrnila pritožbo tožeče stranke, ki jo je dne 6. 9. 2005 naslovila na toženo stranko zaradi kršenja njenih zakonskih pravic (6. alinea 1. odstavka 28. člena Zakona o sodiščih). V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da Sodni svet na podlagi 6. alinee 1. odstavka 28. člena Zakona o sodiščih obravnava in odloča o utemeljenosti pritožbe sodnika, ki meni, da je bila kršena njegova zakonska pravica, kršen njegov neodvisen položaj in neodvisnost sodstva. Z odločitvijo pristojnega personalnega sveta, ki je bila sprejeta na podlagi predloga predsednika okrajnega sodišča, da se tožeča stranka z novim letnim razporedom dela sodnika razporedi na Oddelek za prekrške, ni bila kršena njena zakonska pravica, niti kršen njen neodvisen položaj ali neodvisnost sodnika. Odločanje o letnem razporedu sodnikov je na podlagi zakonskih določb v pristojnosti personalnih svetov in ne v pristojnosti posameznih sodnikov, kateri nimajo možnosti zahtevati ponovne odločitve o letnem razporedu dela sodnikov. To možnost ima le predsednik sodišča v primeru, da personalni svet njegovemu predlogu ne ugodi. Določbe Sodnega reda (156. člen do 158. člen) napotujejo predsednika in personalne svete pri sprejemanju letnega razporeda, vendar pa v danem primeru ne gre za kršitev zakonskih določb oz. kršitev zakonske pravice sodnice. Nadalje navaja, da predsednik sodišča lahko v skladu s 162. in 164. členom Sodnega reda, na katera se v pritožbi sklicuje tudi tožeča stranka, ob daljši odsotnosti sodnika njemu že dodeljene zadeve dodeli ostalim sodnikom, ob daljši napovedani odsotnosti sodnika pa mu lahko za določen čas ustavi tudi dodeljevanje novih zadev. Predsednik sodišča lahko skladno z 2. odstavkoma 162. in 164. člena Sodnega reda tako odloči sam ali na predlog vodje oddelka ali sodnika samega. Tožeči stranki je tako že s citiranima členoma Sodnega reda dana možnost, da poda taka predloga, o katerih nato odloči predsednik sodišča. Nadalje navaja, da je po obravnavi zatrjevanih kršitev odločila, da predsednik sodišča ni deloval v nasprotju z določbami Sodnega reda. Po obravnavi pritožbenih ugovorov pa je tudi ugotovila, da očitki tožeče stranke glede ravnanja predsednika, to je glede preprečitve dostopa tožeči stranki do pisarn, razporeditve dela, dodelitve zadev-predvsem lažjih, dodelitve strokovnih sodelavcev tožeči stranki ter imenovanj na vodstvena mesta znotraj sodišča, niso take narave, da bi lahko predsedniku sodišča očitali kršitve po 28. členu Zakona o sodiščih ali po 2. odstavku 4. člena Zakona o sodniški službi, saj s svojim ravnanjem ni kršil oz. niso bile zaradi njegovega ravnanja prizadete zakonske pravice tožeče stranke niti njen neodvisni položaj ali neodvisnost sodstva.

Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke iz vseh razlogov 25. člena Zakona o upravnem sporu. V tožbi navaja, da je zaradi kršitev njenih zakonskih pravic ( 6. alinea 1. odstavka 28. člena Zakona o sodiščih) vložila pritožbo v zvezi z letnim razporedom dela sodnikov na Okrajnem sodišču v A.. V zadevi je naslovno sodišče že odločalo s sodbo opr. št. U 17/2006 z dne 1. 3. 2006, s katero je odločbo tožeče stranke v celoti odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek pri čemer je v obrazložitvi sodbe navedlo, da mora tožena stranka navesti razloge, zaradi katerih ni upoštevala njenih pritožbenih navedb. V izpodbijani odločbi tožena stranka ponovno ni navedla vsebinskih razlogov odločitve o zavrnitvi njene pritožbe in njenih pritožbenih ugovorov dejansko sploh ni obravnavala. Glede letnega razporeda dela sodnikov ni izpodbijala celotnega letnega razporeda, ampak le tisti del, s katerim je bila po štiriindvajsetih letih dela na civilnem oddelku A. okrajnega sodišča razporejena na oddelek za prekrške tega sodišča ter v delu, kot po sodniškem stažu najstarejša sodnica ni bila imenovana za vodjo oddelka. V nadaljevanju opisuje krivice, ki so se ji dogajale v času njenega dela na Okrajnem sodišču v A., kjer že več kot štiriindvajset let uspešno dela na civilnem oddelku. Kljub temu je bila po novem letnem razporedu od 24. 8. 2005 razporejena na Oddelek za prekrške, to je kaznovalno pravno področje, kar je povsem drugo pravno področje. Ne da bi jo o tem obvestil, je predsednik A. sodišča podal predlog, na podlagi katerega je bila razporejena na Oddelek za prekrške, to je kaznovalnopravno področje, kar je povsem drugo pravno področje, Personalni svet Okrožnega sodišča v B. pa potrdil letni razpored, s katerim je bila razporejena na kaznovalnopravno področje, njeno mesto pa je zasedla v juliju leta 2005 izvoljena sodnica A.A., ki je brez vsake prakse na civilnem področju. Personalni svet Okrožnega sodišča v B. bi moral v smislu 101. odstavka 158. člena Sodnega reda določiti letni razpored dela za A. okrajno sodišče tako, da bi jo glede na njena nagnjenja, usposobljenost in dolgoletne izkušnje razporedil na civilno področje in ji, upoštevajoč načelo enakomerne delovne obremenitve sodnikov, dodelil v reševanje tudi kakšne lažje civilne zadeve. V nadaljevanju opisuje stanje na Okrajnem sodišču v A. ter neenakomerno obremenjenost posameznih sodnikov, pri čemer meni, da ji je zaradi letnega razporeda kršena tudi pravica do strokovnega sodelavca. V času njene bolniške odsotnosti bi predsednik moral v smislu 162.člena Sodnega reda odrediti predodelitev posameznih P in N zadev, ne pa da ji je potem, ko se je 16. 8. 2005 vrnila iz bolniškega dopusta in začela delati do 10. 9. 2005 po 4 ure, odvzel vse P in N spise, ki so ji bili dodeljeni v reševanje. Glede na to, da na Oddelku okrajnega sodišča v C. ni varnostne službe pa ji je prizadeta tudi njena pravica do varnosti z 73. a člena Zakona o sodiščih, ki jo je sicer na Okrajnem sodišču v A., na katerem je stalno prisoten varnostnik, imela zagotovljeno. Sodišču predlaga, da njeni tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke spremeni tako, da se jo ponovno razporedi na delo civilne sodnice na Okrajnem sodišču v A., to je na reševanje pravdnih in nepravdnih zadev ter zapuščinskih zadev, podrejeno pa na reševanje Pom in R zadev (namesto 1/2 zapuščinskih zadev, vse ob pomoči strokovnega sodelavca) ter jo imenuje za vodjo pravdnega oddelka, podrejeno pa za vodjo nepravdnega oddelka. Glede na neupravičeno prerazporeditev pa naj bi se ji priznala tudi šest- mesečna sodniška norma.

Tožena stranka je sodišču predložila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Državno pravobranilstvo RS, kot zastopnik javnega interesa, udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vsebinski razlogi, ki jih tožeča stranka navaja v tožbi, sicer za razsojo niso relevantni, so pa tudi v celoti neutemeljeni. Tožeča stranka se ne udeležuje delovnih sestankov sodnikov ter odklanja kakršnokoli komunikacijo, tako s predsednikom, podpredsednico ter kolegi, zato je po lastni krivdi prikrajšana tako pri participaciji pri odločanju, kot pri seznanitvi z odločbami vodstva. Iz ocene sodniške službe za tožečo stranko, ki jo je sprejel Personalni svet Višjega sodišča v B. ter potrdil Personalni svet Vrhovnega sodišča RS izhaja, da sodnica ne ustreza sodniški službi, oceno je pridobila z delom na civilnem oddelku. Tožeča stranka je delo na civilnem oddelku opravljala neredno, nevestno in malomarno, pridelala je največje sodne zaostanke, največ je imela starih zadev, kršila je pravilo o vrstnem redu reševanja zadev, Sodni red, odrejala odčrtavanje nerešenih zadev ter druge podobne kršitve. Ob internem pregledu pri primopredaji spisov je bilo ugotovljeno neurejeno stanje spisov, kar je v celoti že ogrozilo normalno delovanje sodišča na civilnem oddelku. Izpodbijani razpored je bil sestavljen v pričakovanju, da bo delovno področje, na katerega je bila razporejena, za tožečo stranko lažje.

Predsednica Personalnega sveta Okrožnega sodišča je v odgovoru na tožbo navedla, da je Personalni svet na svoji seji dne 17. 8. 2005 odločal v okviru svojih pristojnosti. Personalni svet je skupaj s predlogom sprememb sprejel obrazložitev predsednika Okrajnega sodišča v A.. Obrazložitev je Personalni svet podrobno obravnaval in ugotovil, da nekateri izmed razlogov nedvomno predstavljajo utemeljen razlog za predlagane spremembe letnega razporeda. Po določbi 60. člena Zakona o sodiščih v pristojnosti predsednika sodišča spadajo tudi ukrepi za reševanje sodnih zaostankov v zvezi z nižjo storilnostjo od povprečne storilnosti sodišč iste vrste in iste stopnje. Sem spadajo tudi spremembe letnega razporeda in razporejanje sodnikov. Za izvrševanje sodne uprave odgovarja predsednik sodišča. Ob upoštevanju tega dejstva in ob razloženih utemeljenih razlogih za ukrepe, personalni svet ni imel nobenega razloga, da bi predlog zavrnil. V zvezi z razporeditvijo A.A. na pravdni oddelek je ponovno poudaril, da ni v pristojnosti personalnega sveta spreminjati predlogov predsednika sodišča. Tudi sicer pa glede na razporeditve personalni svet ni imel nobenih pomislekov, saj je pred tem obravnaval sodničino prijavo na razpis na mesto okrajnega sodnika v A.. Okrajna sodnica je namreč magistra s področja civilnega in gospodarskega prava. Na delovnem mestu je poleg nalog sekretarke sodišča opravljala tudi naloge strokovne sodelavke in delovna sodišča postopajo po pravilih pravdnega postopka. Njene ocene tako v času študija kot v času pripravništva in zaposlitve pa daleč presegajo običajne ocene.

V pripravljalni vlogi z dne 29. 5. 2006 tožeča stranka prereka navedbe predsednika Okrajnega sodišča v A. B.B. v odgovoru na tožbo in navaja, da je bila v času od 28. 2. do 16. 8. 2005 v bolniškem staležu, zato se sestankov ni mogla udeležiti. Tako predsednik Okrajnega sodišča v A. kot Personalni svet Okrožnega sodišča je pred izdajo letnega razporeda z vsebino le tega nista seznanila, niti ji dala možnost, da se izjasni o njem. Za razpored je izvedela šele 18. 8. 2005, ko ga je videla na oglasni deski A. okrajnega sodišča. Lažne pa so tudi navedbe predsednika A. okrajnega sodišča v njegovem odgovoru, da ima negativno oceno sodniške službe, ki je Sodni svet ni sprejel, o čemer je bil predsednik Okrajnega sodišča seznanjen. V zvezi z odgovorom predsednice Personalnega sveta Okrožnega sodišča pa je navedla, da za zastoje pri delu na pravdnem in nepravdnem oddelku Okrajnega sodišča v A. ne more odgovarjati, v času njene bolniške odsotnosti bi jo moral nadomeščati predsednik sodišča, vendar je ni nadomeščal, v času njene bolniške odsotnosti pa je tudi ni nadomeščal nihče od drugih sodnikov v A.. V času njene bolniške odsotnosti ji ni bilo dodeljevanje P in N spisov ustavljeno, ob vrnitvi z bolniške so ji bili dne 22. 8. 2005 odvzeti vsi pravdni in nepravdni spisi in dodeljeni novo izvoljeni sodnici. V nadaljevanju meni, da ji je tudi Personalni svet Okrožnega sodišča v B. kršil pravico do poštene obravnave, saj je predsednica Personalnega sveta vedela, da ji predlog spremembe letnega razporeda ni bil vročen. Meni pa, da glede na njene dosedanje štiriindvajsetletne delovne izkušnje izključno na civilnem področju in dodatno izobraževanje novo izvoljena sodnica brez vsake sodniške prakse zagotovo ni bolj usposobljena od nje za reševanje zadev.

Tožba ni utemeljena.

Po 2. odstavku 4. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, 24/98, 48/01, 67/02, 71/04 in 74/05 - ZSS) lahko sodnik, ki meni, da je bila kakor koli prizadeta njegova neodvisnost Sodnemu svetu predlaga, da odpravi kršitev. Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 38/99, 28/00, 37/04 in 72/05 -ZSS) v 28. členu določa, da Sodni svet obravnava in odloča o utemeljenosti pritožbe sodnika, ki meni, da je bila kršena njegova zakonska pravica, kršen njegov neodvisen položaj ali neodvisnost sodstva.

V obravnavani zadevi tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke, izdano v ponovnem postopku, s katero je bila zavrnjena njena pritožba v zvezi s kršitvami v postopku odločanja o letnem razporedu dela sodnikov Okrajnega sodišča v A., ki velja od 24. 8. 2005 do konca leta .

Iz upravnih spisov izhaja, da je Personalni svet Okrožnega sodišča v B. s svojim sklepom z dne 17. 8. 2005 sprejel predlog predsednika Okrajnega sodišča v A. in določil spremembo razporeda dela sodnikov Okrajnega sodišča v A. za leto 2005. S spremenjenim letnim razporedom je bila tožeča stranka razporejena na Oddelek za prekrške Okrajnega sodišča v A..

Kakor je bilo tožeči stranki že pojasnjeno, je odločanje o letnem razporedu dela sodnikov na podlagi veljavnih zakonskih določb v pristojnosti personalnih svetov, ki določijo letni razpored sodnikov na podlagi predloga predsednika posameznega sodišča. Posamezni sodnik na predlog predsednika sodišča glede na zakonska določila ZS ne more vplivati. Pristojni personalni svet na podlagi zakona preveri predlog predsednika sodišča in ga, v kolikor se z njim strinja, sprejme. Če pa pristojni personalni svet predlog zavrne, lahko predsednik sodišča zahteva, da o predlogu odloči personalni svet neposredno višjega sodišča ( čl. 71/1 ZS). Zakon torej daje možnost pritožbe zoper zavrnitev predloga letnega razporeda sodnikov le predsedniku sodišča, ki je predlog letnega razporeda podal. Letni razpored sodnikov na določena pravna področja je akt sodne uprave, s katerim se zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti. Sodni red (Uradni list RS, št. 17/95, 35/98, 91/98, 22/00, 113/00, 62/01, 6?/01, 102/01, 15/03, 75/04, 138/04 in 74/05) v 158. členu daje napotilo za razporeditev sodnika na posamezno pravno področje. Upoštevanje nagnjenosti, delovne izkušenosti in usposobljenosti za delo na posameznem pravnem področju posameznega sodnika pa je določeno predvsem zaradi doseganja čim boljše učinkovitosti pri delu sodišča, za katero pa je odgovoren, v okviru zadev sodne uprave, predsednik sodišča ( čl. 61/1 ZS). Vendar iz navedenih okoliščin ne izhajajo za sodnika pri njegovem razporejanju nobene pravice, pač pa gre pri določbah 158. člena Sodnega reda le za splošne usmeritve pri odločanju na tem področju sodne uprave. Glede na navedeno tožeči stranki z razporeditvijo na določen oddelek, ne da bi se za to pridobilo njeno soglasje, ni bila kršena njena zakonska pravica niti ustavne pravice, saj niti Zakon o sodiščih, niti Zakon o sodniški službi, ne zagotavljata sodnikom opravljanja sodniške funkcije na določenem oddelku. Pisna privolitev sodnika je potrebna le v primeru trajne premestitve na drugo sodišče ali drugi organ ali začasne dodelitve na drugo sodišče ali drugi organ ( čl. 4/3 ZS), izjemoma se ga lahko celo v teh primerih premesti brez njegove privolitve (čl. 66/2 in 67 ZSS).

Na razporejanja sodnikov na posamezna pravna področja tudi ne morejo vplivati varnostne razmere v posameznih organizacijskih enotah sodišč, saj gre pri tem za vprašanje izvrševanja ene od zadev sodne uprave in ne za individualno pravico bolje zavarovanega sodnika. Glede na navedeno sodišče meni, da tožbeni ugovori tožeče stranke v zvezi z letnim razporedom tožeče stranke niso utemeljeni. V zvezi z ugovori tožeče stranke, da bo zaradi razporeditve na drugi sodni oddelek oz. pravno področje težje dosegala pričakovani obseg dela, sodišče pripominja, da merila za pričakovani obseg dela sodnikov, ki jih je sprejel na svoji redni seji dne 19. 12. 2002 in 8. 12. 2005 Sodni svet, določajo postopek ugotavljanja vzrokov za nižji obseg dela, pri čemer se upoštevajo tudi opravičljivi vzroki za nižji obseg dela. Določeno je, da je v primerih, če sodnik v posameznem letu ne doseže pričakovanega obsega dela, na delu pa je bil najmanj 6 mesecev, treba ugotoviti vzroke za nižji obseg dela. Vzroke manjše delovne učinkovitosti, med katerimi je naveden kot vzrok tudi sprememba področja dela, skupaj s sodnikom in vodjem oddelka ugotavlja predsednik sodišča in o svojih ugotovitvah seznani Sodni svet ob vsakoletni predložitvi podatkov o storilnosti sodnikov. Nadalje je v 1. točki splošnega dela meril za pričakovani obseg dela sodnikov podana predpostavka, da se praviloma upoštevajo samo zadeve, ki se štejejo za odčrtane po določbah Sodnega reda. Tako se lahko upošteva le zadeve, ki so odčrtane (čl. 169 Sodnega reda), zato je predlog tožeče stranke za priznanje norme za delo na odvzetih N in P zadevah v neskladju z merili in Sodnim redom, ravno tako pa je v neskladju z navedenimi merili in Sodnim redom predlog tožeče stranke glede priznanja olajšave za obseg dela za leto 2005. Tožbeni ugovori tožeče stranke so tako po mnenju sodišča neutemeljeni in sodišče zaključuje, da tožeči stranki niso bile kršene njene zakonske pravice, njen neodvisni položaj ali neodvisnost sodstva.

Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS) kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je v zadevi odločalo na seji senata, saj v tožbi predlagani dokazi glede na stališče tega sodišča v sodbi na samo odločitev sodišča ne bi mogli vplivati niti ne bi pripomogli k drugačni odločitvi sodišča.