Jedro

Po presoji sodišča so tožniki zaključkom izvedenke nasprotovali z zadostno konkretnimi pravno relevantnimi navedbami, zato bi upravni organ moral razpisati ustno obravnavo, na kateri bi izvedenka ustno predstavila in obrazložila zaključke svojega izvedenskega mnenja, stranke postopka in uradna oseba pa bi ji imele možnosti zastaviti vprašanja in zahtevati pojasnila, pri čemer bi se izvedenka lahko obrazloženo opredelila do razlik v drugih listinskih dokazilih.

Izrek

I.Zavrne se primarni tožbeni zahtevek, ki glasi: "Tožbi se ugodi, Predodločba Upravne enote Maribor št. 351-1855/2018-156 z dne 27. 5. 2021 in 2. točka izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-173/2020-2550-5 z dne 29. 3. 2022 se odpravita, zahtevek za izdajo predodločbe na zemljišču s parc. št. 235, 234, 240/2 in 239/4, vse k.o. ... se zavrne in se postopek ustavi."

II.Tožbi po podrednem tožbenem zahtevku se ugodi. Predodločba Upravne enote Maribor št. 351-1855/2018-156 z dne 27. 5. 2021 se odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

III.Tožena stranka je dolžna tožečim strankam povrniti stroške postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka za izpolnitev dalje do plačila.

IV.V presežku se zahtevek pooblaščenke tožečih strank za povračilo stroškov postopka zavrne.

V.Zahteva pooblaščenca stranke z interesom za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z predodločbo št. 351-1855/2018-156 z dne 27. 5. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je Upravna enota Maribor (v nadaljevanju prvostopenjski organ) ugotovila, da je ob upoštevanju predložene projektne dokumentacije DGD, št. 18/09 z datumom oktober 2018, z dopolnitvijo z datumom februar 2021 (A., s.p., Maribor) in z geotehničnim poročilom št. 01-01/2019 z datumom januar 2019 (B., s.p., Maribor), za predvideno večstanovanjsko stavbo na zemljiščih s parc. št. 235, 234, 240/2 in 239/4, k.o. ... izpolnjen pogoj iz 1. točke 1. odstavka 43. člena Gradbenega zakona (GZ) glede skladnosti z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (Odlok o PUP), v delu, ki se nanaša na oblikovanje objekta in na umeščanje objekta v prostor. V naravi gre za manj zahteven objekt ter večstanovanjsko stavbo z 8 stanovanjskimi enotami, etažnosti K+P+2, nulta kota pritličja bo na 289,60 m n.v. V najvišjem delu bo stavba 9,90 m nad nulto koto pritličja. Tlak kleti bo 2,85 m pod nulto koto pritličja. Streha bo ravna. Stavba bo locirana na parcelo tako, da bo v odmiku 4,00 m in več od sosednjih parcel, investitor pa mora upoštevati mnenji Sektorja za urejanje prostora Mestne občine Maribor, št. 351016-294/2018-4 0301 04 z dne 12. 11. 2018, in št. 35016-294/2018-10 0301 04 z dne 5. 11. 2019 (1. točka izreka). Hkrati je bilo odločeno, da so zahtevek za izdajo predodločbe z dne 1. 3. 2019, projektna dokumentacija DGD z dopolnitvijo in geotehnično poročilo sestavni deli predodločbe (2. točka izreka) in da na podlagi te predodločbe investitor ne sme začeti gradnje in ni upravičen do gradnje na tuji nepremičnini ali do omejitve pravice tretjih oseb (3. točka izreka). V 4. točki izreka je bila določena časovna veljavnost predodločbe, v 5. točki pa zavrnjena zahteva odvetnice C. C. za povrnitev stroškov postopka.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila predodločba izdana na podlagi prvega odstavka 34. člena GZ, skladno s katerim lahko investitor za gradnjo zahtevnega ali manj zahtevnega objekta pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja vloži zahtevo za izdajo predodločbe. Na podlagi drugega odstavka istega člena se lahko v postopku izdaje predodločbe presoja izpolnjevanje pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1., 3.,4 ali 5. točke prvega odstavka 43. člena GZ, v postopku pa se smiselno uporabljajo določbe GZ, ki urejajo postopek izdaje gradbenega dovoljenja, če ni v 34. členu GZ določeno drugače (dvanajsti odstavek 34. člena GZ). V predmetni zadevi je investitor po spremembi zahteve z dne 1. 3. 2019 zahteval izdajo predodločbe v zvezi z gradnjo večstanovanjskega objekta na zemljiščih s parc. št. 239/4, 240/2, 234 in 235, k.o. ..., in sicer glede izpolnjevanja pogojev iz 1. točke prvega odstavka 43. člena GZ (skladnost z določili prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov iz z določbami predpisov o urejanju prostora).

3.V obrazložitvi izpodbijane odločbe upravni organ povzema potek upravnega postopka, dogajanje na ustni obravnavi, pripombe stranskih udeležencev in njihove pritožbe, odločitev drugostopenjskega organa v pritožbi, ponovljen upravni postopek in zaključuje, da predlagana večstanovanjska stavba izpolnjuje pogoje določene v 8., 9. 13., 15., 16., 17. , 23., 24., 26. in 27. členu Odloka o PUP. Glede pogoja iz 18. člena (dopustnost gradnje kleti v odvisnosti od geoloških in hidroloških pogojev) in 10. alineje 6. člena (glede nagnjenosti terena) Odloka o PUP, ki jih je moral v ponovljenem upravnem postopku, glede na napotila drugostopenjskega organa upravni organ dopolniti in presojati ponovno, upravni organ pojasnjuje, da so iz priloženega geotehničnega poročila razvidna priporočila, ki naj jih pri gradnji objekta investitor upošteva, kar pomeni, da je gradnja kleti, ob upoštevanju priporočil in z ustrezno strokovno kontrolo, možna, zato je predvidena gradnja skladna z 18. členom Odloka o PUP. V zvezi z nagnjenostjo terena se je upravni organ oprl na priložena dokazila. Iz osnovne DGD dokumentacije in iz naknadno priložene dokumentacije, ki jo je izdelal pooblaščeni arhitekt, izhaja, da je manj kot polovica kleti nad dokončno urejenim terenom, ob tem pa je izpolnjen tudi pogoj nagnjenosti terena (nad 15%). Naklon terena je v DGD utemeljen in grafično prikazan na risbi št. 02.7 (prerez A-A). Nagnjenost terena je 23%, ob upoštevanju višin na severni in južni parcelni meji. Izvedenka, imenovana s strani upravnega organa, je v svojem mnenju z dne 18. 3. 2020 ugotovila, da je nagnjenost dostopne ceste na zahodni strani, za katero je ocenila, da v veliki meri predstavlja potek izvornega terena pred posegi v prostor, 18%. Povprečna nagnjenost terena je tudi na podlagi izvedenskega mnenja večja kot 15% in klet je več kot polovico vkopana v teren. Takšna nagnjenost je skladna tudi s strokovnim mnenjem Č. Č., ki ga je v postopek priložil investitor, ter mnenjem Mestne občine Maribor št. 351016-294/2018-4 0301 04 z dne 12. 11. 2018, dodatnim mnenjem št. 35016-294/2018-10 0301 04 z dne 5. 11. 2019, in z razlago s strani Sektorja za urejanje prostora št. 35016-294/2018-12 0301 04 z dne 29. 1. 2020, iz katere izhaja, da je padec terena od severa proti jugu 29% oziroma nagib ceste na zahodnem delu 16,76% ter da je polvkopana in polodprta klet skladna s 6. členom Odloka o PUP. Ker je na podlagi tako predloženih dokazil razvidno, da povprečna nagnjenost terena znaša nad 15%, po mnenju upravnega organa terminu kleti iz 6. člena Odloka o PUP ustreza v projektu predvidena najnižja etaža. To potrjuje tudi izvedensko mnenje z dne 16. 12. 2019, ki ga je za stranske udeležence izdelal D. D., in iz katerega je razvidno, da je nad 15% naklonjene 2/3 vzhodnega dela obravnavanega območja, zahodna tretjina pa ima naklon pod 15%. Po mnenju upravnega organa lahko območje gradnje gledamo samo kot celoto, zato je tudi na podlagi tega izvedenskega mnenja sklepati, da ima območje (kot celota) v povprečju naklon več kot 15 %, torej je dopustna polvkopana klet, kot je predvidena v projektu. Glede na ugotovljeno v osnovnem in v ponovnem postopku je upravni organ odločil, da nameravana gradnja izpolnjuje pogoj iz 1. točke 1. odstavka 43. člena GZ glede skladnosti z Odlokom o PUP, v delu, ki se nanaša na oblikovanje objekta in na umeščanje objekta v prostor.

4.V nadaljevanju obrazložitve je upravni organ pojasnil še odločitev vsebovano v 2., 3. in 4. točki izreka ter razloge za zavrnitev stroškovne zahteve pooblaščenke C. C., kot vsebovane v 5. točki izreka izpodbijane odločbe.

5.Tožeče stranke (v nadaljevanju tožniki) kot stranski udeleženci v upravnem postopku se z odločitvijo upravnega organa niso strinjali in so vložili pritožbe, ki jih je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) kot neutemeljene zavrnila, zavrnila pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka (odločba št. 35108-173/2020-2550-5 z dne 29. 3. 2022).

Tožbene navedbe

6.Tožniki se z odločitvijo upravnih organov ne strinjajo in vlagajo tožbo v upravnem sporu iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka (odločbe ni mogoče preizkusiti in je glede bistvenih ugovorov in pripomb na izvedensko mnenje E. E. neobrazložena), nepravilne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (zlasti ugotovitve nagnjenosti terena na območju celotne gradnje) in zmotne in nepravilne uporabe materialnega prava. Bistvo tožbenih navedb je, da je upravni organ zmotno uporabil materialno pravo, in sicer zlasti določilo 10. alineje 6. člena Odloka o PUP glede nagnjenosti terena nad 15%, ter posledično zmotno ugotovil, da je izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 43. člena GZ. V 10. alineji 6. člena je določeno, da je klet del stavbe pod nivojem terena. V primeru nagnjenosti terena (nad 15%), je lahko največ polovica etaže kleti nad dokončno urejenim terenom. Upravni organ te določbe ni pravilno uporabil, saj je upošteval, da se nagnjenost nad 15% upošteva kot povprečna nagnjenost, kar pa iz jezikovne ter teleološke in sistemske razlage določila ne izhaja. Gre za izjemo, ki jo je potrebno razlagati restriktivno, skladno z njo pa se lahko klet izjemoma nahaja nad nivojem terena, v kolikor je celoten teren nagnjen za več kot 15%. Povprečna nagnjenost ni predvidena. Nagnjenost terena je zato moč razumeti zgolj za celotno območje gradnje. V naravi je že s prostim očetom razvidno, da so predmetne parcele skoraj ravne, zato je nagnjenost terena, kot jo prikazuje investitor, neustrezna in nepravilna. Kleti bi morale biti v celoti vkopane, upravni organ si Odlok o PUP tolmači narobe.

7.Izpodbijane odločbe se prav tako ne da preizkusiti, saj odločitev glede bistvenih dejstev ne vsebuje pojasnil in obrazložitev, zlasti ni obrazložen način izračuna nagnjenosti terena in ni obrazloženo, zakaj upravni organ predlogu dopolnitve izvedenskega mnenja, ki so ga podlagi tožniki, ni ugodil. Izvedensko mnenje E. E. je bilo v upravnem postopku pridobljeno z namenom ugotovitve nagnjenosti terena. Vendar je to izvedensko mnenje pomanjkljivo, saj ne vsebuje izračuna in načina, kako je nagnjenost terena sploh ugotovljena. V postopku so tožniki predložili svoje izvedensko mnenje, ki pojasni izračun naklona, takšnega primerljivega izračuna pa izvedensko mnenje pridobljeno v upravnem postopku ne vsebuje. Izračuna ne vsebuje niti DGD. Naklon zato ni preverljiv in ga upravni organ ni preverjal. Glavne pripombe na izvedensko mnenje so tožniki podali zoper izračun nagnjenosti terena in obrazložitev samega načina oziroma metode ugotavljanja nagnjenosti terena, ki manjkajo in jih ni, teh pripomb pa organ prve stopnje ni upošteval, ni obrazložil, zakaj dopolnitev izvedenskega mnenja ni potrebna in ni obrazložil zakaj ni potrebno, da izvedenka ugotovi nagnjenost terena. Iz tega razloga je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Najmanj, kar bi lahko upravni organ storil v smeri popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja, je, da bi izvedenki naročil, da izdela dopolnitev k izvedenskemu mnenju, v katerem se opredeli do spornih vprašanj in pojasni način izračuna terena, vendar je upravni organ takšen predlog tožnikov zavrnil in s tem posledično kršil pravila upravnega postopka, kršeno pa je bilo tudi temeljno načelo varstva pravic strank (7. člen ZUP) in načelo materialne resnice (8. člen ZUP). Ključne pripombe tožnikov glede načina ugotavljanja nagnjenosti terena so bile tako spregledane, je pa ključno, da se ta dejstva preverijo in ugotovijo v upravnem postopku izdaje predodločbe, saj jih v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ne bo več dopustno navajati. Poleg nepojasnjenega zaključka o nagnjenosti terena, sodna izvedenka prav tako ni pojasnila svojega zaključka, da je predvidena gradnja skladna s 17. členom Odloka o PUP, temveč je tozadevno le povzela ugotovitve iz Mnenja Mestne občine Maribor glede faktorja izrabe zemljišč in minimalnega deleža zelenih površin ter zapisala, da je predvidena gradnja skladna s 17. členom Odloka o PUP. Na kakšen način je to ugotovila, ni pojasnjeno. Tožniki so v upravnem postopku izrecno navajali, da namerava investitor 1,5 metra od obstoječe severne oporne stene zgraditi oporni zid višine 1-2 metra ter izvesti nasutje objekta v širini 2,5 metra, da bi s tem dosegel navidezno vkopanje kleti, kar pa je v nasprotju s samo dokumentacijo, ko navaja, da bo klet na severni strani v celoti pod terenom. Upravni organ teh pripomb ni upošteval.

8.V okviru drugih tožbenih razlogov tožniki izpostavljajo še, da je drugostopenjski organ v razveljavitveni odločbi z dne 30. 11. 2020 upravnemu organu prve stopnje naložil, da je na parceli potrebno opraviti geomehanske analize in da geomehanik predvidi način temeljenja objekta in eventualno opornih sten na način, da ne pride do nevarnosti za okolico zaradi nestabilnosti terena. Investitor takšnih pojasnil v geotehničnem poročilu ni podal in v tem oziru projektne dokumentacije ni ustrezno dopolnil. Enako velja tudi glede dopolnitve dokumentacije v zvezi z nagnjenostjo terena.

9.Glede na vse navedeno tožniki primarno predlagajo, da sodišče njihovi tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, zahtevek za izdajo predodločbe zavrne in postopek ustavi (odločitev v sporu polne jurisdikcije), podrejeno pa predlagajo, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločitev odpravi in vrne zadevo upravnemu organu z izrecnim navodilom toženki, da ugotovi obstoj vseh zakonskih pogojev za izdajo predodločbe ter jasnim navodilom za nadaljnje ukrepanje na prvi stopnji. V obeh primerih zahtevajo povračilo stroškov postopka.

Odgovor na tožbo tožene stranke

10.Toženka na tožbo tožnikov ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

Odgovor na tožbo stranke z interesom

11.Sodišče je na podlagi prvega odstavka 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in prvega odstavka 19. člena ZUS-1 investitorju F., d.o.o. kot stranki z interesom poslalo kopijo tožbe zaradi morebitnega odgovora. Stranka z interesom je na tožbo odgovorila in v postopku aktivno sodelovala. Bistvo njenih navedb je, da sta upravna organa prve in druge stopnje pravilo ugotovila, da je teren nagnjen več kot 15% in je posledično dopustna izvedba kleti, ki ni v celoti vkopana. Celotno območje je v naklonu, kot to izhaja iz prikazov prerezov terena, to pa sta ugotovila tudi izvedenka za arhitekturo E. E. v izvedenskem mnenju z dne 18. 3. 2020 in izdelovalec strokovnega mnenja Č. Č., ki je pojasnil, da je utemeljena pravilnost odločitve za etažnost K+P+2. Drugačne navedbe tožnikov so absurdne in popolnoma nelogične. Namen določbe Odloka o PUP v tem oziru je, da so kleti dopustne in naj bodo v celoti vkopane. V kolikor pa je teren nagnjen več kot 15%, pa je dopustna izvedba kleti, ki sicer ni v celoti vkopana, kot je to predvideno tudi v konkretnem primeru. Tako je zaradi nagnjenosti terena klet vidna samo na enem delu, v konkretnem primeru na južni strani, z vseh ostalih strani pa je klet vkopana in se prilagaja poteku terena. Namen predpisa je tako v celoti dosežen, saj je, četudi je nagnjenost terena spreminjajoča in ni povsod enaka, v prevladujočem delu nagnjenost terena več kot predpisanih 15 %. Izvedenskega mnenja D. D., ki so ga v postopek priložili tožniki, ni mogoče upoštevati kot izvedensko mnenje, temveč le kot del trditvene podlage tožnikov, sicer pa tudi iz tega mnenja izhaja, da je nagnjenost pretežno nad 15%. Posledično so izpolnjeni vsi pogoji za izvedbo kleti, ki ni v celoti vkopana. Upravni organ je materialno pravo pravilno uporabil, izpodbijana predodločba je zakonita, tožbeni zahtevek tožnikov pa neutemeljen. Podane niso niti bistvene kršitve določb postopka, saj je izvedensko mnenje pridobljeno v upravnem postopku pravilno in popolno, izvedenka je svoje zaključke obrazložila, dopolnitev ni bila potrebna. Na podlagi izvedenskega mnenja in vseh ostalih listinskih dokazov je upravni organ dejansko stanje popolno in resnično ugotovil in presodil, zato izvedba preostalih dokazov ni bila potrebna. Vprašanja, ki jih tožniki navajajo kot ključna temeljijo na napačnem razumevanju vsebine Odloka o PUP. Neutemeljen je tudi očitek tožnikov o neustrezni obrazložitvi izpodbijanih odločb ter tožbeni razlogi, da investitor ni obrazložil dopustnosti gradnje v odvisnosti od geoloških in hidroloških pogojev. Obe odločbi imata popolno obrazložitev, z vsemi sestavinami iz prvega odstavka 214. člena ZUP, tako primarni kot podredni tožbeni zahtevek tožnikov pa sta glede na vse navedeno neutemeljena in ju naj sodišče zavrne, skupaj s stroškovno posledico.

Izvedba glavne obravnave

12.Sodišče je skladno s prvim odstavkom 51. člena ZUS-1 in določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v postopku upravnega spora uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi, na kateri je zaslišalo tožnika G. G. in H. H. Stranke se namreč šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju in tako izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenosti postopka, kar ustreza 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Na narok za glavno obravnavo dne 2. 10. 2024 je sicer pristopila še tožnica I. I., vendar njeno zaslišanje ni bilo predlagano, niti na naroku ni želela biti zaslišana. Zaslišanje ostalih tožnikov prav tako ni bilo predlagano, pooblaščenka pa je njihovo odsotnost opravičila iz razlogov zadržanosti (dokazila o upravičeni zadržanosti niso bila predložena).

13.Toženka na narok ni pristopila in svoje odsotnosti ni opravičila, zato je sodišče narok opravilo v njeni odsotnosti (drugi odstavek 58. člena ZUS-1). Je pa sicer toženka, na poziv sodišča, ali lahko sodišče v zadevi odloči brez glavne obravnave, izjavila, da se glavni obravnavi odpoveduje (dopis z dne št. 35108-173/2020-255-14 z dne 4. 6. 2024). Kljub takšni odpovedi je sodišče v predmetni zadevi razpisalo glavno obravnavo, saj se tožniki in stranka z interesom pravici do glavne obravnavi niso odpovedali in torej ni bilo pogojev, da bi sodišče odločilo izven naroka na podlagi 5. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

14.Stranka z interesom je na narok pristopila.

15.V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v predodločbo UE Maribor št. 351-1855/2018-156 z dne 27. 5. 2021 (dokaz A8), odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-173/2020-2550-5 z dne 29. 3. 2022 (dokaz A7), izvedensko mnenje D. D., univ. dipl.ing.arh. o dopustnosti predlagane gradnje ob ... ulici v ... (dokaz A9) ter vse listine, ki se nahajajo v sodnem in upravnem spisu. Prav tako je sodišče zaslišalo G. G. in H. H. kot stranki.

16.Tožniki so v tožbi podali dokazni predlog po postavitvi izvedenca gradbene stroke - arhitekture, pri izvedbi tega dokaza pa so vztrajali tudi na naroku za glavno obravnavo. Takšen dokazni predlog je sodišče kot nepotreben zavrnilo, saj je bilo v obravnavani zadevi potrebno izpodbijano odločbo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka odpraviti in vrniti v ponovni postopek, kot obrazloženo v nadaljevanju, zato izvedba dokaza z izvedencem gradbene stroke v sodnem postopku ne bi bila skladna z načelom ekonomičnosti in smotrnosti postopka, prav tako ne bi z ničemer pripomogla k odločitvi sodišča o odpravi odločbe zaradi procesnih kršitev.

Sodna presoja

17.Tožba je utemeljena.

18.Pri presoji izpodbijane odločbe sodišče izpodbijani akt preizkusi v mejah navedb oziroma razlogov, ki so navedeni v tožbi (prvi odstavek 40. člena ZUS-1), hkrati pa je dolžno paziti na zakonitost izdane odločbe in pravilno uporabo procesnih ter materialnih določb zakona, pri čemer mora že po uradni dolžnosti preveriti vsebino izreka in obrazložitev odločbe, ali se jo da preizkusiti (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).1 Pri tem se skladno z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne morejo vplivati.2

19.Predmet sodne presoje v predmetni zadevi je odločitev upravnega organa, da nameravana gradnja večstanovanjske stavbe na nepremičninah parc. št. 235, 234, 240/2 in 239/4, k.o. ... izpolnjuje pogoj iz 1. točke 1. odstavka 43. člena Gradbenega zakona (GZ) glede skladnosti z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (Odlok o PUP), v delu, ki se nanaša na oblikovanje objekta in na umeščanje objekta v prostor. Za tožnike tudi v ponovljenem in dopolnjenem upravnemu postopku, ki je bil izveden potem, ko je drugostopenjski organ odpravil prvo izdano predodločbo z dne 17. 7. 2020, ostaja sporno vprašanje vkopanosti ali polvkopanosti kleti v odvisnosti od nagnjenosti terena in tozadevno pravilna uporaba 10. alineje 6. člena Odloka o PUP, sporna pa je tudi odločitev upravnega organa, ki izvedenskega mnenja pridobljenega v upravnem postopku, kljub pripombam tožnikov, ni dopolnil, temveč mu je v celoti sledil, pri tem pa takšna odločitev po mnenju tožnikov ni obrazložena na način, da bi zadostila standardu obrazloženosti upravne odločbe ter na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Hkrati je za tožnike sporno tudi, ali je investitor projektno dokumentacijo, glede na napotila drugostopenjskega organa, v ponovljenem postopku ustrezno dopolnil oziroma podal ustrezna pojasnila.

20.Pred začetkom vsebinske presoje zadeve je sodišče že po uradni dolžnosti dolžno preveriti ustreznost in zakonitost izvedenega postopka. Upravno sodišče, ki odloča v upravnem sporu, ima namreč v postopku odločanja pooblastilo, da presoja tako materialno kot tudi procesno zakonitost izpodbijanega akta. Slednja zajema preverjanje spoštovanja določb in pravil, ki urejajo potek upravnega postopka: mednje spadajo vprašanja spoštovanja pravic strank, pravil glede vodenja postopka, pravilna uporaba zakonodaje in enakopravno obravnavanje vseh strank v sporu. Zajema torej presojo v luči zakonito izvedenega postopka, h kateri je sodišče zaradi svoje narave in opravljanja funkcije branika in garanta pravne države (2. člen Ustave RS) zavezano. Zaradi navedenega prav na tem mestu pride do izraza sistem nadzora zavor in ravnovesij (checks and balances) in je le na tak način udejanjen v svojem bistvu. Kršitev pravil postopka pa v tožbi uveljavljajo tudi tožniki.

21.Po presoji vsakega dokaza posebej, vseh dokazov skupaj, dokaznega postopka kot celote in ob upoštevanju obsega sodne presoje po uradni dolžnosti, sodišče zaključuje, da je tožba tožnikov utemeljena, kot obrazloženo v nadaljevanju.

22.V obravnavani zadevi je nesporno, da želi investitor (stranka z interesom) na nepremičninah parc. št. 235, 234, 240/2 in 239/4, k.o. ... na podlagi projektne dokumentacije DGD, št. 18/09 z datumom oktober 2018 in z dopolnitvijo z datumom februar 2021 zgraditi večstanovanjsko stavbo (vilo blok) z 8 stanovanjskimi enotami, etažnosti K + P + 2. Tožniki so lastniki nepremičnin - stanovanjskih stavb v neposredni bližini predlaganega gradbenega projekta. Prav tako ni sporno, da je po projektu predvidena izgradnja kleti, ki ni v celoti vkopana, in sicer je predvideno, da je ta na vzhodni, severni in zahodni fasadi v celoti vkopana, južna fasada pa je v celoti na nivoju spodnje terase terena. Investitor in upravni organ sta dopustnost takšne kletne etaže utemeljila z nagnjenostjo terena na 15%, kot to predvideva 10. alineja 6. člena Odloka o PUP.

23.Iz upravnega spisa izhaja, da je v postopku za izdajo predodločbe upravni organ prve stopnje odločal drugič: prva predodločba je bila izdana dne 17. 7. 2020 (predodločba št. 351-1855/2018-119), z njo pa je bilo odločeno enako kot v izpodbijani odločbi. Le-to je toženka z odločbo št. 35108-173/2020/2 z dne 30. 11. 2020 odpravila ter zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek z napotili za dopolnitev upravnega postopka.

24.Prav tako je iz upravnega spisa razvidno, da se je, potem ko so tožniki kot stranski udeleženci v upravnem postopku (še pred izdajo prve predodločbe) z vlogo z dne 19. 12. 2019 predložili izvedensko mnenje izvedenca D. D. z dne 16. 12. 2019, ki je podal mnenje, da glede na naklonjenost terena gradnja predlaganega objekta ni dopustna, kar je bilo drugače, kot je izhajalo iz listinskih dokazil predloženih s strani investitorja (projektna dokumentacija, mnenja Sektorja za urejanje prostora Mestne občine Maribor in mnenja Č. Č.), upravni organ zaradi nasprotujočih si dokazov v postopek odločil pritegniti izvedenca, saj je ocenil, da je za presojo dejstva, pomembnega za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga. S sklepom št. 351-1855/2018-102 z dne 18. 2. 2020 (torej še pred izdajo prve predodločbe) je bila v upravni postopek pritegnjena izvedenka za arhitekturo E. E., upravni organ pa ji je naložil, da na podlagi projektne dokumentacije poda mnenje glede skladnosti gradnje z določili PUP, ki se nanašajo na poimenovanje etažnosti predvidene stavbe (K + P + 2) v povezavi z izračunom nagnjenosti terena v odstotkih. Izvedenka je izvedensko mnenje izdelala dne 18. 3. 2020, v njem pa je (med drugim) nagib oziroma naklon terena izračunala ob upoštevanju nagnjenosti dovozne ceste na zahodu, za katero je ocenila, da v veliki meri ohranja topografijo terena pred posegi in se zato lahko upošteva za izhodišče projektiranja. Tožnikom je bilo mnenje poslano v izjasnitev (dopis št. 351-1855/2018-108 z dne 1. 6. 2020), le-ti pa so nanj podali obrazložene pripombe, v katerih so kot nepravilen, nelogičen in neobrazložen grajali način izračuna naklonjenosti parcele podan na podlagi nagnjenosti ceste, predlagali pa so tudi dopolnitev izvedenskega mnenja, v katerem bi izvedenka podrobneje pojasnila svoje izračune in se opredelila do izračunov, ki jih je v svojem izvedenskem mnenju podal izvedenec D. D. (vloga tožnikov H. H. z dne 10. 6. 2020 in J. J. z dne 23. 6. 2020). Upravni organ je pripombe tožnikov vročil v izjavo investitorju oziroma pooblaščenemu arhitektu, ni pa opravil ustne obravnave, na kateri bi izvedenka obrazložila in pojasnila svoje izvedensko mnenje, ali sledil predlogu tožnikov za dopolnitev izvedenskega mnenja, temveč je bila izdana predodločba z dne 17. 7. 2020. Enako je upravni organ ravnal v ponovljenem upravnem postopku: investitor je predložil dodatna dokazila, ustna obravnava z izvedenko ali dopolnitev izvedenskega mnenja niso bili izvedeni. Po predložitvi dodatne dokumentacije s strani investitorja je upravni organ le izdal predodločbo, ki je predmet izpodbijanja v predmetnem upravnem sporu.

25.Skladno s prvim odstavkom 154. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je ustno obravnavo potrebno razpisati v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence.

26.Po določilu 189. člena ZUP se, če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga, opravi dokaz z izvedenci. Kadar se upravni organ odloči za izvedenca, izvedenec izvedensko delo opravi na ustni obravnavi, če je to mogoče (prvi odstavek 194. člena ZUP); če pa se izvedensko delo opravi izven ustne obravnave (kot je to bilo v konkretnem primeru), pa mora izvedenec svoj izvid in mnenje podati ustno na ustni obravnavi (drugi odstavek 194. člena ZUP). Na takšni ustni obravnavi, po tem, ko pove svoj izvid in mnenje, uradna oseba, ki vodi postopek, in stranke postopka izvedencu postavljajo vprašanja in zahtevajo pojasnila glede izvida in mnenja (četrti odstavek 194. člena ZUP). Izvedenstvo v smislu tolmačenja se mora torej vselej opraviti na ustni obravnavi. Ali povedano drugače, izvedenstvo se vedno "opravi" na ustni obravnavi (1. odstavek 154. člena ZUP), če pa se opravi izven ustne obravnave, se izvedensko delo "predstavi" na ustni obravnavi (2. odstavek 194. člena ZUP).3 S tem se strankam omogoča, da na ustni obravnavi izvedenskemu mnenju nasprotujejo oziroma izvedencu postavljajo dodatna vprašanja, namen take ureditve pa je v zanesljivejši ugotovitvi materialne resnice (8. člen ZUP), učinkovitem varstvu pravic strank (7. člen ZUP) in predvsem varstvu zaslišanja strank (9. člen ZUP), ki daje stranki pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka, pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah ter pravico izpodbijati ugotovitve in navedbe organa in nasprotnih strank ter drugih udeležencev postopka. Stranki se s tem zagotavlja, da ima v postopku aktivno vlogo in da ni zgolj objekt postopka.4 To velja še zlasti v primerih, ko ima izvedensko mnenje odločilni pomen za odločitev upravnega organa: zaslišanje izvedenca strankam omogoča, da izvedensko mnenje učinkovito preizkusijo, izvedensko mnenje pa lahko preizkusi tudi uradna oseba, ki vodi postopek. Le v izjemnih primerih se lahko zaslišanje izvedenca izkaže za nepotrebno, pri tem pa je tako izjemo mogoče utemeljiti le s posebej tehtnimi razlogi.5 Enako velja za morebitno vsebinsko dopolnitev izvedenskega mnenja.

27.Po presoji sodišča upravni organ pri vodenju postopka zgoraj obrazloženemu ni sledil, in to kljub temu, da je svojo odločitev ob sklicevanju na druga listinska dokazila oprl na izvedensko mnenje E. E. in na tej podlagi zaključil, da je povprečna nagnjenost terena nad 15%, čeprav so tožniki takšnim ugotovitvam izvedenke konkretizirano nasprotovali, v postopek pa so že predhodno predložili izvedensko mnenje, ki je stopnjo % nagnjenosti terena izračunalo na drugačen način (izračun same nagnjenosti gradbene parcele in ne nagnjenosti glede na naklon ceste). Do takšnega različnega način upoštevanja nagnjenosti terena se izvedenka v svojem izvedenskem mnenju ni opredelila, prav tako ni obrazloženo pojasnila, zakaj je njen izračun nagnjenosti terena drugačen od izračuna D. D. oziroma zakaj bi naj bil njen način pravilen (pravilnejši). Ob obstoju takšnih dejanskih okoliščin in nasprotujočih si dokazov bi vse stranke upravnega postopka po presoji sodišča morale imeti možnost, da bi izvedenki po ustni predstavitvi izvedenskega menja postavljale vprašanja (tudi če so ta vprašanja laična), do katerih bi nato v okviru razhajanj izvedenka morala podati strokovna in obrazložena pojasnila, ki bi potrjevala strokovnost in pravilnost njenega izvedenskega mnenja. Stranka se namreč mora imeti možnost izjaviti o celotni zadevi in ustno postavljati vprašanja in pridobiti pojasnila od izvedenca glede celotne zadeve oz. celotnega izvida in mnenja. Ker gre v konkretnem primeru za zahtevno tematiko, glede katere si tudi stroka očitno (glede na različne izračune) ni enotna, je po presoji sodišča še toliko pomembneje, da stranka ne ostaja v dvomu tako z vidika popolnosti kot tudi z vidika strokovne utemeljenosti izvedenskega mnenja. Po presoji sodišča so tožniki zaključkom izvedenke nasprotovali z zadostno konkretnimi pravno relevantnimi navedbami, zato bi upravni organ moral razpisati ustno obravnavo, na kateri bi izvedenka ustno predstavila in obrazložila zaključke svojega izvedenskega mnenja, stranke postopka in uradna oseba pa bi ji imele možnosti zastaviti vprašanja in zahtevati pojasnila, izvedenka pa bi se lahko obrazloženo opredelila do razlik v drugih listinskih dokazilih. Po presoji sodišča je v konkretnem primeru opustitev ustne obravnave taka kršitev, da bi lahko privedla do drugačne odločitve. Tožniki bi namreč lahko na ustni obravnavi, glede na to, da se z mnenjem ne strinjajo in so predložili drugačno strokovno mnenje, postavili izvedenki, ki je pripravila mnenje, relevantna vprašanja, po drugi strani pa bi lahko, če bi se izkazalo, da je to potrebno, tudi uradna oseba zaslišala izvedenko v zvezi s pravili stroke za izračun nagnjenosti terena predlagane gradnje. Po presoji sodišča je bila tožnikom v tem oziru v upravnem postopku kršena pravica do izjave, to pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Tožnikom kot stranskim udeležencem je upravni organ sicer posredoval mnenje in jih pozval, naj se o njem izjavijo, kar so tudi storili, vendar je upravni organ nato njihove pripombe zgolj povzel v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ni pa nanje (obrazloženo) odgovoril, četudi je bistvo pravice do izjave ne le to, da ima stranka možnost, da se izjavi, pač pa da organ odgovori na njene relevantne navedbe (ali pojasni, zakaj niso relevantne). S tem, ko upravni organ ni odgovoril na navedbe tožnikov, je njihovo pravico do izjave izvotlil, tožniki pa v tem oziru upravičeno ugovarjajo, da od upravnega organa niso prejeli ustrezno obrazloženega odgovora na tekom upravnega postopka podane ugovore, da predvidena gradnja ni skladna s prostorskimi predpisi, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka ter obenem kršitev pravice, ki jo tožnikom zagotavlja 22. člen Ustave RS.

28.Ob tem se sodišče strinja s stališčem tožnikov, da izvedenka ni obrazloženo pojasnila, zakaj je (ob upoštevanju pravil stroke) izračun nagnjenosti terena glede na nagnjenost ceste ustrezen oziroma pravilen, izvedenskega mnenja pa zato ni mogoče preveriti. Enako velja tudi za druge dele izvedenskega mnenja (faktor izrabe zemljišč in minimalni delež zelenih površin). Dokaz z izvedencem je namreč samo eden izmed dokazov v upravnem postopku, iz zakonskih določb pa izhaja, da uradna oseba, ki vodi upravni postopek, izvedensko mnenje ocenjuje in ne le sprejema, kar je v njem zapisano (196. člen ZUP). Dokazna ocena mora biti utemeljena z razumnimi razlogi, glede na druge dokaze in tudi glede na pomisleke strank v postopku. Pri dokazni oceni so odločilni predvsem logično racionalni kriteriji. Izvedenec je pomočnik upravnega organa glede okoliščin za ugotavljanje ali presojo katerih sam organ nima ustreznega strokovnega znanja, zato sta izvid in mnenje izvedenca relevantna za presojo tistih okoliščin, glede katerih je bilo izvedenstvo nujno potrebno. Ob tem mora biti izvedensko delo obrazloženo, saj ga v nasprotnem primeru uradna oseba, ki vodi postopek, in stranke ne morejo razumeti in o njem razpravljati. Obrazložitev mora biti jasna, razumljiva in popolna. Pomanjkljivo izvedensko mnenje ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. Nejasnosti ali nasprotovanja je zato potrebno odpraviti z dopolnitvijo izvedenskega mnenja (196. člen ZUP). Po presoji sodišča se upravni organ do pripomb, ki so jih na izvedensko mnenje podali tožniki, ni opredelil, prav tako izvedenskega mnenja ni ocenil v smislu 10. člena ZUP.6 Obrazložitev, zakaj upravni organ sprejema izvedensko mnenje in mu v celoti sledi ter zakaj v tem oziru predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja ter pripombe tožnikov niso utemeljene, je v izpodbijani odločbi nepopolna oziroma je sploh ni, zato ne izpolnjuje zahtev iz 214. člena ZUP. To pa pomeni, da odločitve v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.7

29.Ker z izvedenko dejansko stanje ni bilo razjasnjeno, je ostalo po presoji sodišča nepopolno ugotovljeno (2. točka prvega odstavka 237. člena ZUP). Obenem strankam ni bila dana možnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev, odločitve upravnega organa pa v delu, ki se nanaša na izvedensko mnenje in njegove zaključke tudi ni mogoče preizkusiti, kar vse predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (3. in 7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).8 Zgoraj obrazložene nepravilnosti zadostujejo za odpravo odločbe, zato se sodišču ni bilo potrebno opredeliti do ostalih tožbenih navedb tožnikov.

30.Glede na obrazloženo je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu v ponovni postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Z odpravo prvostopenjske odločbe, v celoti preneha veljati tudi drugostopenjska odločba toženke št. 3518-173/2020-2550-5 z dne 29. 3. 2022. V ponovljenem upravnem postopku, v katerem je na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1 upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka, bo moral upravni organ razpisati ustno obravnavo, na kateri bo izvedenka predstavila svoje izvedensko mnenje ter tožnikom omogočiti, da izvedenki postavljajo vprašanja glede vseh svojih pomislekov (tako glede nagnjenosti terena, načina izračuna, kot glede faktorja faktorja izrabe površin in minimalnega deleža zelenih površin) in od nje zahtevajo pojasnilo, izvedensko mnenje pa bo upravni organ moral tudi oceniti na podlagi 10. člena ZUP. V kolikor bi, glede na pripombe tožnikov, upravni organ ocenil, da bo ustreznejša pisna izdelava dopolnilnega izvedenskega mnenja, bo moral izvedenko pozvati na pisno dopolnitev izvedenskega mnenja, sicer pa predlog tožnikov v tem oziru obrazloženo zavrniti. Tudi v primeru, da bo izvedenka izdelala dopolnilno izvedensko mnenje, pa bo upravni organ moral razpisati ustno obravnavo, na kateri se bodo obravnavala sporna vprašanja vezana na nagnjenost terena, na katerem namerava investitor zgraditi večstanovanjsko stavbo. V vsakem primeru pa mora biti, zato da lahko upravni organ svojo odločitev nanj opre, izvedensko mnenje ustrezno obrazloženo in strokovno utemeljeno. Na podlagi popolnega in obrazloženega izvedenskega mnenja in pojasnil bo upravni organ o vlogi za izdajo predodločbe moral ponovno odločiti.

31.Pri tem v luči nadaljevanja postopka glede pravilne uporabe materialnega prava sodišče dodaja še, da je v skladu z 10. alinejo 6. člena Odloka o PUP klet del stavbe pod nivojem terena. V primeru nagnjenega terena (nad 15%) je lahko največ polovica etaže kleti nad dokončno urejenim terenom. Takšno določilo je po presoji sodišča jasno in predvideva (obstoječo) nagnjenost terena nad 15% v smislu (obstoječega) naklona gradbene parcele na mestu stavbišča novega objekta nad 15%, ne pa izračuna njene povprečne nagnjenosti. Pri tem je način, kako se izračuna nagnjenost terena strokovno vprašanje, ki ga je v ponovljenem upravnem postopku potrebno že razščistiti, ob tem pa ni nepomembno, ali namerava investitor naklon šele ustvariti ali pa namerava graditi na trenutno utrjenem terenu: kot so v okviru zaslišanja pojasnili tožniki (in kot to tudi sicer več čas opozarjajo) namerava investitor nivo parcele dvigniti na način, da bo dosegel naklon in vkopanje kleti, upravni organ pa okoliščin v tem oziru ni raziskal, prav tako v tem oziru v izpodbijani odločbi ni najti nobene obrazložitve.

32.Glede na obrazloženo je sodišče odločilo kot izhaja iz II. točke izreka sodbe.

33.V okviru primarnega tožbenega zahtevka so tožniki predlagali odločitev sodišča v sporu polne jurisdikcije (zavrnitev zahteve za izdajo predodločbe in ustavitev postopka), vendar po presoji sodišča pogoji za takšno odločitev niso izpolnjeni. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča, in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago, ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Ob tem sodišče izpostavlja načelo delitve oblasti. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti.9 Čeprav ima za takšno odločanje podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, pride takšno postopanje v poštev le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki v obravnavani zadevi, po presoji sodišča niso izkazani. Glede na naravo zadeve in dejstvo, da je potrebno v upravnem postopku raziskati dejansko stanje ter pridobiti pojasnila izvedenke in morebitno dopolnilno izvedensko mnenje, mora po presoji sodišča v predmetni zadevi na prvi stopnji odločiti upravni organ, podlage za sojenje v sporu polne jurisdikcije pa zato po presoji sodišča ni. Sodišče je zato primarni tožbeni zahtevek tožnikov zavrnilo (I. točka izreka sodbe), medtem ko je podrednemu tožbenemu zahtevku, kot že obrazloženo, ugodilo, izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

Stroški postopka

34.V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožnikom, ki so v postopku uspeli, povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu so tožniki, ki jih je v postopku zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena na glavni obravnavi upravičeni do povrnitve stroškov v višini 385,00 EUR z 22% DDV v znesku 84,70 EUR, skupno 469,70 EUR, kar je sodišče naložilo v plačilo toženki (III. točka izreka). Kar je pooblaščenka tožnikov zahtevala več, je neutemeljeno, sodišče pa je v tem delu stroškovni zahtevek zavrnilo.

35.Obresti od zneska stroškov je sodišče tožnikom prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena OZ v zvezi s 378. členom OZ10).

36.Stranka z interesom do povračila stroškov ni upravičena, saj objektivno gledano v postopku ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-111). Sodišče je zato zahtevo pooblaščenca stranke z interesom zavrnilo kot to izhaja iz III. točke izreka sodbe.

37.Sodna taksa bo tožnikom vrnjena po uradni dolžnosti.

-------------------------------

1Enako Kerševan E. (ur.), Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 266, točka 5. in 7.

2VSRS sodba opr. št. X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009.

3UPRS sodba opr. št. I U 1558/2018 z dne 28. 3. 2019.

4Kovač P., Kerševan E. (ur.), Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, 2. knjiga, str. 168.

5Prim. USRS odločba opr. št. Up-370/17 z dne 12. 7. 2018.

6Da je potrebno v ponovljenem postopku raziskati kakšna je nagnjenost terena, organ prve stopnje pa mora tozadevno odgovoriti tudi na navedbe stranskih udeležencev in pojasniti zakaj njihovih navedb (morebiti) ne more upoštevati je upravni organ opozoril že organ druge stopnje v pritožbenem postopku zoper prvo izdano predodločbo (odločba Ministrstva št. 35108-163/2020/2 z dne 30. 11. 2020).

7UPRS sodba opr. št. II U 318/2015 z dne 12. 2. 2016.

8Prim. UPRS sodba opr. št. I U 1368/2015 z dne 12. 10. 2016.

9UPRS sodba opr. št. I U 1542/2020-20 z dne 13. 9. 2021.

10Enako tudi načelno pravno mnenje VSRS z dne 13. 12. 2006.

11VSRS sklep opr. št. I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013.

-------------------------------

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 189, 189/1, 194, 194/1, 194/2, 194/4, 196, 196/1 Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 43, 43/1, 43/1-1

-------------------------------

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.