Jedro

Pritožnica je družbenica prvotnega dolžnika, na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij izbrisane družbe in kot takšna lahko uveljavlja v tem postopku ugovor iz razloga po 12. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ, torej da obveznost prvotnega dolžnika ni prešla nanjo.

Izrek

Pritožbi dolžnice M.K. se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnice M.K. Proti navedenemu sklepu je dolžnica vložila pritožbo, v kateri zatrjuje, da v izbrisani družbi M. d.o.o. ni bila nikoli zaposlena, ravno tako ni nikoli bila direktor družbe. Nikoli ni sodelovala pri podpisu kakršnekoli pogodbe oziroma pri sklepanju kakršnihkoli poslov za družbo. Že od leta 1978 je za nedoločen čas zaposlena na Z. Njen delež je znašal 9 % oziroma 150.000,00 SIT,ki jih je vplačala ob dokapitalizaciji družbe, saj je bila le-ta v težavah. To je naredila kot "uslugo" bivšemu izvenzakonskemu partnerju, ki se je potem izkazala kot nočna mora. V nadaljevanju opisuje svoje življenje v izvenzakonski skupnosti z direktorjem izbrisane družbe K.; razpad te skupnosti; okoliščino, da jo je 16.9.1999 močno pretepel (sodba opr.št. K z dne 27.9.2001); svoje finančne in stanovanjske probleme; zavrača očitke v izpodbijanem sklepu, češ da ni izstopila iz družbe, saj je enostavo pozabila, da je sploh kje v kakšni družbi. Za žaljivega šteje zapis v izpodbijanem sklepu, da je preskromna za razbremenitev odgovornosti njena navedba o tem, da je bila večkrat fizično poškodovana s strani drugega dolžnika in se sprašuje, ali bi jo moral bivši partner fizično pohabiti, da bi lahko s tem dokazala, da ni imela nikakršnega vpliva na poslovanje izbrisane družbe. Nerazumljiv pa tudi ciničen se ji zdi zapis v sklepu, da iz sodbe ne izhaja, da bi bilo kaznivo dejanje kakorkoli povezano bodisi z družbo ali z ravnanjem dolžnice kot družbenice. Končno še dodaja, da je Okrajno sodišče v N. V podobni zadevi njenemu ugovoru ugodilo z obrazložitvijo, da za obveznosti družb ne odgovarjajo tisti družbeniki, ki niso imeli vpliva na njihovo poslovanje, sklicujoč se na sklep US RS št. U-I-135/00-77. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče opozarja, da če je v neki drugi izvršilni zadevi sodišče ugodilo ugovoru dolžnice z obrazložitvijo, da za obveznosti izbrisanih družb ne odgovarjajo tisti družbeniki, ki niso imeli vpliva na poslovanje, to ne pomeni hkrati, da bi moralo zgolj iz tega razloga ugoditi ugovoru dolžnice tudi v predmetni zadevi, saj gre za to, da so si zadeve lahko medsebojno podobne, vendar pa niso nujno enake. Po določilu 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen in utemeljen takrat, ko dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predloži dokaze za zatrjevana dejstva. V obravnavanem primeru je pritožnica družbenica prvotnega dolžnika, na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur.l.RS št. 54/99 s sprem.) izbrisane družbe M. d.o.o. in kot takšna lahko uveljavlja v tem postopku ugovor iz razloga po 12. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, torej da obveznost prvotnega dolžnika ni prešla nanjo (ker da je bila t.im. "pasivna" družbenica, kot je to poimenovalo Ustavno sodišče RS v svoji odločbi št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002). Okvir presoje pravilnosti izpodbijanega sklepa po pritožbenem sodišču predstavljajo le za obravnavano zadevo relevantne trditve, ki jih je dolžnica podala v ugovoru; relevantne trditve pa so tiste, s katerimi dolžnica zatrjuje svojo pasivno vlogo v izbrisani družbi. To pomeni, da na odločitev ne morejo imeti vpliva dejstva, ki jih je dolžnica navajala v smeri svojih finančnih in stanovanjskih problemov ter glede nevzdržnega življenja v izvenzakonski skupnosti z direktorjem in drugim družbenikom izbrisane družbe (kar vse pretežno ponavlja tudi v pritožbi). Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je dolžnica v zvezi z ugovorno trditvijo, da v družbi ni bila aktivna oz. da ji je bil dostop do vseh informacij dejansko fizično preprečen s strani drugega družbenika, sklicevala na kazensko sodbo, ki jo je tudi priložila in iz katere je razvidno, da jo je drugi družbenik poškodoval, v zvezi s trditvijo, da je imela zgolj simboličen delež v družbi v znesku 150.000,00 SIT (in da je temu primerna bila tudi njena vloga v družbi), pa se je sklicevala na priloženo besedilo objave izbrisa družbe M. d.o.o. iz sodnega registra (v Ur.l.RS št. 85 z dne 29.10.2001). Do te trditve pa se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu niti ni opredelilo, sklep o tem ne vsebuje razlogov in ga je moralo sodišče prve stopnje že zato razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). In ker gre za takšni trditvi, ki bi za obravnavano zadevo lahko bili relevantni, bi moralo sodišče prve stopnje ravnati skladno s 57. čl. ZIZ ter ugovor vročiti upniku v odgovor in ga opozoriti na pravne posledice iz 1. odst. 58. čl. ZIZ, šele zatem pa odločiti o ugovoru.