Jedro

Skrbnik zapuščine je zakoniti zastopnik vseh dedičev, ki v njihovem imenu skrbi za zapuščino, zato mora biti nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev. Pod temi pogoji je začasni skrbnk zapuščine lahko tudi eden od sodedičev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 5. točki izreka spremeni tako, da se zavrne predlog za določitev začasne skrbnice zapuščine.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek ter nujne dediče (zapustnikove otroke) in oporočno dedinjo (zapustnikovo vdovo) z njihovimi zahtevki napotilo na pravdo (1., 2.,

3. in 4. točka izreka), obenem pa je za začasno skrbnico zapuščine določilo oporočno dedinjo (5. točka izreka).

Nujni dediči M.Š., J.Š. in D.K. so se pravočasno pritožili proti sklepu o določitvi začasne skrbnice zapuščine. Predlagajo njegovo razveljavitev in zavrnitev predloga. Vztrajajo, da za določitev skrbnice zapuščine ni nobene potrebe niti zakonske podlage, saj so dediči znani, prav tako je znano njihovo prebivališče. Sklepu očitajo protispisnost, saj so dediči že na zapuščinski obravnavi navedli, zakaj oporočna dedinja ni primerna za skrbnico. Opozarjajo na kolizijo interesov med oporočno dedinjo in pritožniki. Skrbnica že zdaj deluje v nasprotju z njihovimi interesi. Z zapustnikom se je poročila zgolj iz koristoljubnosti. V stanovanjsko hišo, ki je predmet dedovanja, je proti volji ostalih dedičev vzela podnajemnika, prilašča pa si tudi celotno najemnino.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je za izpodbijano odločitev v sklepu navedlo dejanske in pravne razloge. Pojasnilo je tudi svojo oceno, da je oporočna dedinja primerna za začasno skrbnico zapuščine, tako da ni upravičen pritožbeni očitek o protispisnosti sklepa, saj je izpodbijano odločitev mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo kakšnih drugih uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev. Pač pa po oceni pritožbenega sodišča izpodbijana odločitev temelji na zmotni uporabi materialnega prava.

Če nastanejo težave pri prehodu zapuščine na dediče, je skladno s 131. členom Zakona o dedovanju (ZD, Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78 ter Ur.l. RS, št. 17/91-I do 67/01) umestna določitev začasnega skrbnika zapuščine. Tudi kadar so dediči in njihovo prebivališče znani, je včasih treba urediti pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino, npr. izterjati terjatve, plačati dolgove, poskrbeti za redno upravo zapuščine, v imenu vseh dedičev začeti kakšen postopek pred sodiščem ali drugim organom in podobno. Oporočna dedinja takšnih okoliščin v svojem predlogu ni navajala. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi zapuščini grozila kakšna škoda, zato potrebe po njenem zavarovanju ni mogoče utemeljiti zgolj s pričakovano dolgotrajnostjo zapuščinskega postopka, sploh ker je vsa zapuščina že v rokah oporočne dedinje.

Dejstvo, da se dediči ne morejo sporazumeti o upravljanju z zapuščino, pa bi lahko bilo razlog za določitev upravitelja zapuščine skladno z 2. odstavkom 145. člena ZD.

Pritožba ima torej prav, da v obravnavanem primeru ni bilo zakonske podlage za določitev začasne skrbnice zapuščine.

Poleg tega pritožniki upravičeno dvomijo o primernosti oporočne dedinje za to funkcijo. Skrbnik zapuščine je namreč zakoniti zastopnik vseh dedičev, ki v njihovem imenu skrbi za zapuščino, zato mora biti nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev. Pod temi pogoji je začasni skrbnik zapuščine lahko tudi eden od sodedičev. Ker pa ima položaj skrbnika za poseben primer, upoštevaje 181. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 15/76 do 14/89 in Ur.l. RS, št. 13/94 do 16/04) začasni skrbnik zapuščine ne more biti oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi dedičev. Oporočna dedinja sama priznava nesoglasja v zvezi z najemnikom in delitvijo najemnine. Ne navsezadnje na kolizijo interesov kažejo tudi zahtevki, zaradi katerih je bil zapuščinski postopek prekinjen, dediči pa napoteni na pravdo.

Ob pravilni razlagi 131. člena ZD bi moralo sodišče prve stopnje predlog oporočne dedinje za določitev začasnega skrbnika zapuščine zavrniti. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04) v zvezi s 4. točko 358. člena istega zakona in 163. členom ZD sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ustrezno spremenilo.