Jedro

Zahtevek za razkritje informacij imetniku pravice omogoča, da pridobi natančne informacije o izvoru blaga, ki je predmet kršitve, o distribucijskih kanalih in istovetnosti katere koli tretje osebe, vpletene v kršitev (124.b člen ZIL-1). Imetnik pravice je pogosto v trditveni in dokazni stiski tako glede oseb, ki so povezane s kršitvijo njegove pravice, kot tudi glede samega obsega in trajanja kršitve.

Dolžnica v pritožbi ponavlja ugovorne navedbe, da ji je bilo naloženo razkritje podatkov, ki predstavljajo poslovno tajnost. Ureditev v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, ki jo ZIL-1 implementira, že sama izhaja iz tega in sprejema, da je z izvedbo tega ukrepa možen poseg v poslovne skrivnosti zavezanca za predložitev informacij. A da se njegovi morebitni upravičeni interesi iz tega naslova lahko uravnovesijo z upravičenimi interesi imetnika pravice intelektualne lastnine, mora najprej povedati, kaj njegove poslovne skrivnosti sploh so. Tega dolžnica ni povedala. Na stranki, ki se sklicuje na poslovno skrivnost, je breme, da njen obstoj in varstvo v sodnem postopku uveljavi na način, kot to določata 219.b člen ZPP in Zakon o poslovni skrivnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom Zg 24/2023 z dne 20. 12. 2023 zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo z dne 13. 10. 2023, s katerim je odločilo, da se dolžnici pod grožnjo izreka denarne kazni v znesku 100.000,00 EUR naloži, da nemudoma razkrije podatke o izvoru in distribucijskih tokovih praška za profilakso iz razredov 5 ali 10 po Nicejski klasifikaciji, ki je brez dovoljenja upnice označeno z Evropskima znamkama št. 001 in/ali 002, vključno z, a ne omejeno na podatke o imenih in naslovih oziroma firmah in sedežih kupcev, odjemalcev, nadaljnjih distributerjev, proizvajalcev, izdelovalcev, predhodnih distributerjev, dobaviteljev in drugih prejšnjih imetnikov blaga ter predvidenih trgovcev na debelo in na drobno in podatke o proizvedenih, izdelanih, dostavljenih, prejetih, naročenih in prodanih količinah in cenah, doseženih za prašek za profilakso iz razredov 5 ali 10 po Nicejski klasifikaciji, ki je brez dovoljenja upnice označeno z Evropskima znamkama št. 001 in/ali 002.

Pritožba dolžnice

2.Dolžnica se je pravočasno pritožila zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njen ugovor zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo z dne 13. 10. 2023. Zoper izpodbijani sklep uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njenemu ugovoru ugodi in sklep o izdani začasni odredbi v celoti razveljavi. Zahteva tudi povrnitev vseh stroškov postopka na prvi in pritožbeni stopnji.

3. Upnica je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbenih razlogov in potrditev izdanega sklepa in priglasila stroške pritožbenega postopka.

Razlogi pritožbenega sodišča o neutemeljenosti dolžničine pritožbe

4. V primeru kršitve pravic intelektualne lastnine je imetnikom pravic zagotovljeno pravno varstvo z izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po 123. členu Zakona o industrijski lastnini - ZIL-1. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po ZIL-1, če predlagatelj izkaže za verjetno:

a) da je imetnik pravice iz 18., 37., 47. ali 58. člena tega zakona in

b) da je bila njegova pravica kršena, ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena (prvi odstavek 123. člen ZIL-1).

Predlagatelj mora za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk:

a) nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena;

b) da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode ali

c) da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale imetniku pravice (drugi odstavek 123. člen ZIL-1).

5. Sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo, s katerim je ugodilo predlogu upnice za izdajo začasne odredbe za razkritje informacij.

6. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je razkritje informacij za upnico ključno, ker učinkovita izvršitev njenih zahtevkov ni mogoča brez informacij o relevantnih gospodarskih tokovih, v katerih se gibljejo predmeti kršitev, in nadalje, da je identifikacija in lociranje predmetov kršitve, tudi zaradi same narave blaga (medicinski pripomočki), ključno za njihovo prepoved in odstranitev s tržišča. Zato dolžnica ne more uspeti zgolj z vztrajanjem pri stališču, da ni povezave med izdano začasno odredbo in nedenarnimi zahtevki upnice. Dolžnica v pritožbi neutemeljeno vztraja tudi pri stališču, da se sklep o zavarovanju dokazov in sklep o zavarovanju z začasno odredbo prekrivata, zato je eden od njiju neutemeljen. In ponavlja navedbe, da je upnica varstvo in namen zavarovanja dosegla že z izdanim sklepom o zavarovanju dokazov. Ne le, da je na tovrstne ugovorne navedbe sodišče prve stopnje v izpodbijanemu sklepu jasno in obrazloženo odgovorilo. Tudi pritožbeno sodišče se je v obravnavani zadevi že izreklo, da se sklop podatkov iz predloga za zavarovanje dokazov razlikuje od sklopa podatkov iz predloga za izdajo začasne odredbe, kot tudi, da začasna odredba in zavarovanje dokazov upnici ne nudita enakovrstnega varstva. Ker dolžnica zgolj ponavlja razloge, ki so že bili preizkušeni, v ponovnem pritožbenem postopku z njimi ne more uspeti.

7. Zahtevek za razkritje informacij imetniku pravice omogoča, da pridobi natančne informacije o izvoru blaga, ki je predmet kršitve, o distribucijskih kanalih in istovetnosti katere koli tretje osebe, vpletene v kršitev (124.b člen ZIL-1). Imetnik pravice je pogosto v trditveni in dokazni stiski tako glede oseb, ki so povezane s kršitvijo njegove pravice, kot tudi glede samega obsega in trajanja kršitve. Nasprotno kršilec s tovrstnimi podatki razpolaga. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo za pavšalen dolžničin ugovor, da obdobje, za katerega je dolžna predložiti podatke, ni časovno zamejeno. Ker pritožba ne vsebuje nobenih razlogov zoper ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica tista, ki bi lahko obdobje kršitve s konkretnim ugovorom zamejila, dolžnica v pritožbenem postopku ne more uspeti zgolj s ponovitvijo ugovornih navedb.

8. Dolžnica neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je upnica verjetno izkazala kršitev pravic iz znamke. V pritožbi vztraja, da iz izvedenskega mnenja izhaja le ugotovitev, da obstaja velika verjetnost, da so razlike prisotne pri vseh štirih okusih praška, ne pa ugotovitev, da obstajajo razlike, pri čemer je sporno, katere vzorce in na kakšen način je sodni izvedenec odvzel. Ta pritožbeni očitek je neutemeljen, saj predloženo izvedensko mnenje nedvomno zadošča, da je sodišče prve stopnje z dokaznim standardom verjetnosti, ki je potreben za izdajo začasne odredbe, ugotovilo, da je dolžnica brez soglasja upnice shranjevala, ponujala in dajala na trg ponarejeno blago, označeno z blagovno znamko upnice (prvi odstavek 123. člen ZIL-1).

9. Dolžnica neutemeljeno izpodbija tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek škode na ugledu blagovnih znamk, ki je po naravi težko nadomestljiva (točka b) drugega odstavka 123. člena ZIL-1). Vprašanje težko nadomestljive škode kot predpostavke za izdajo začasne odredbe je odprt pravni pojem. Dolžnica v pritožbi ne navede nobenih razlogov, zakaj je sodišče prve stopnje ta pravni pojem glede na ugotovljena dejstva nepravilno napolnilo oziroma zakaj ugotovljena dejstva ne dajejo podlage za zaključek, da bo nastala škoda, kot tudi, da bo le-ta težko nadomestljiva. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je upnica navedbe o težko nadomestljivi škodi podala šele v odgovoru na ugovor, saj le-te nedvomno izhajajo že iz predloga za izdajo začasne odredbe.

10. Dolžnica v pritožbi ponavlja ugovorne navedbe, da ji je bilo naloženo razkritje podatkov, ki predstavljajo poslovno tajnost, kot tudi podatkov, s katerimi ne razpolaga. Ureditev v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, ki jo ZIL-1 implementira, že sama izhaja iz tega in sprejema, da je z izvedbo tega ukrepa možen poseg v poslovne skrivnosti zavezanca za predložitev informacij. A da se njegovi morebitni upravičeni interesi iz tega naslova lahko uravnovesijo z upravičenimi interesi imetnika pravice intelektualne lastnine, mora najprej povedati, kaj njegove poslovne skrivnosti sploh so. Tega dolžnica ni povedala. Na stranki, ki se sklicuje na poslovno skrivnost, je breme, da njen obstoj in varstvo v sodnem postopku uveljavi na način, kot to določata 219.b člen ZPP in Zakon o poslovni skrivnosti. Zato dolžnica ne more uspeti s pavšalnim očitkom, da odrejena predložitev podatkov predstavlja poseg v njene poslovne skrivnosti. Pritožba tudi sicer ne vsebuje razlogov, zakaj so glede na ugotovljena dejstva razlogi sodišča v izpodbijanemu sklepu glede varstva poslovne tajnosti nepravilni. Enako velja za ponavljanje ugovornih navedb, da z določenimi podatki, ki so ji naloženi v predložitev, dolžnica ne razpolaga. Pritožba tudi v tem delu ne vsebuje razlogov, zakaj so razlogi sodišča v izpodbijanemu sklepu nepravilni. Vloga pritožbenega sodišča je preizkus pravilnosti in zakonitosti sklepa sodišča prve stopnje (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), zato mora pritožba vsebovati razloge, zakaj so glede na ugotovljena dejstva razlogi in sprejeta odločitev sodišča prve stopnje nepravilni. Dolžnica v pritožbenem postopku ne more uspeti s ponavljanjem ugovornih navedb, na katere je sodišče v izpodbijanemu sklepu že jasno in vsebinsko prepričljivo odgovorilo.

11. Dolžnica tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami o ravnanju upnice, ki po njenem mnenju kažejo, da se želi upnica le dokopati do poslovnih skrivnosti in podatkov o konkurentih za morebitne druge postopke. Za presojo obstoja predpostavk, ki jih 123. člen ZIL-1 predpisuje za izdajo začasne odredbe, namreč tovrstne pritožbene navedbe niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Predpostavke iz drugega odstavka 123. člena ZIL-1 za izdajo začasne odredbe so določene alternativno. Ker je izpolnjena predpostavka po točki b) citiranega določila, se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do pritožbenih navedb, ki se vsebinsko nanašajo na predpostavki po točki a) in c) citiranega določila, ker niso odločilnega pomena za odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeni stroški

14. Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s sedmim odstavkom 123. člena ZIL-1 in 15. členom ZIZ.

-------------------------------

(1) VSL sklep V Cpg 43/2023 z dne 14. 2. 2023.

Zveza:

<div class="disclaimer">*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih. </div>

Zakon o industrijski lastnini (2001) - ZIL-1 - člen 123, 123/1, 123/2, 124b

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 219b

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.