Jedro

Varovani oddelek je tisti oddelek socialno varstvenega zavoda, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji.

Pri izbiri določenega zavoda kot najprimernejšega se upoštevajo predvsem koristi in potrebe nasprotne udeleženke.

Prostorska stiska, ki izhaja iz dopisa zavoda, in zaradi nje morebiti slabši bivalni pogoji za varovance, ne more biti podlaga za drugačno odločitev ali celo zavrnitev predlaganega sprejema v izbrani ali kateri drug socialno varstveni zavod.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tem postopku odločalo o sprejemu nasprotne udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve. Sklenilo je, da se nasprotno udeleženko sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda A. ter zadrži v tem oddelku za čas enega leta od dneva sprejema. Odločilo je, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. 2. Zoper sklep se po zastopnici nasprotna udeleženka pravočasno pritožuje in predlaga sodišču druge stopnje, da sklep razveljavi oziroma ga spremeni. Navaja, da izrecno nasprotuje napotitvi v socialno varstveni zavod, saj meni, da je zanjo najugodneje in najprimerneje bivanje doma v stanovanju, skupaj z mamo. Za prisilno namestitev osebe na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda morajo biti razlogi resni in utemeljeni, saj gre za skrajni ukrep, ki posega v ustavne pravice pridržane osebe. Sodišče mora pri odločanju upoštevati tudi načelo sorazmernosti in ta ukrep uporabiti samo takrat, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi. Iz mnenja SVZ A. izhaja, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem zaradi pomanjkanja njihovih kapacitet. Posledično to pomeni, da bo nasprotna udeleženka pristala na nekem pomožnem neustreznem mestu zavodu, brez primernih bivanjskih pogojev in bo prišlo do poslabšanja njenega zdravstvenega stanja. Splošno znano dejstvo je, da psihiatrični bolniki potrebujejo znano, stabilno okolje. Tudi sicer niso izpolnjeni vsi pogoji iz 74. člena ZDZdr. Sicer je ugotovljeno, da je pri pritožnici akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno, ni pa ugotovljeno, da ni potrebno. Ugotoviti bo potrebno, ali vse uporabljene terapevtske metode in sodobna zdravila, s katerimi stroka razpolaga, res ne pripeljejo do želenih terapevtskih rezultatov v konkretnem primeru.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) natančno predpisuje postopek in pogoje sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve v 75. členu v zvezi s 74. členom ter ob smiselni uporabi določb 40. - 52. člena. V izpodbijanem sklepu so vsi pogoji iz zakona natančno prepisani (2. in 3. točka izreka sklepa), zato jih ponovno ni potrebno ponavljati. Pritožbeno sodišče le poudarja, da je varovani oddelek tisti oddelek socialno varstvenega zavoda, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji (17. točka 2. člena ZDZdr).

5. Prvostopenjsko sodišče je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo dovolj okoliščin, ki so v obravnavanem primeru pomembne za odločitev o obstoju zakonskih pogojev za namestitev nasprotne udeleženke v varovani oddelek izbranega socialno varstvenega zavoda A. Odločitev, ki temelji na izpovedbi nasprotne udeleženke in njene matere ter sestre, izvedenskem mnenju izvedenca psihiatrične stroke in podatkih o predhodnih zdravljenjih nasprotne udeleženke, je tudi v zadostnem obsegu obrazložilo. Po mnenju izvedenca psihiatrične stroke nasprotna udeleženka trpi za hudo duševno motnjo in sicer paranoidno shizofrenijo. Prvič je zbolela leta 2005, od tedaj je bila osemkrat hospitalizirana, od tega petkrat v letu 2018. Hospitalizacije so bile vedno posledice poslabšanja osnovne bolezni z avtoagresivnostjo in heteroagresivnostjo, ki jo nastopila po opustitvi jemanja zdravil. Nasprotna udeleženka namreč zelo slabo sodeluje pri zdravljenju in neredno oziroma po svoje jemlje predpisano terapijo. Večkrat je bila hospitalizirana tudi zaradi zastrupitve z zdravili, kar bi lahko kazalo na možnost poskusa samomora. Po ugotovitvah sklepa, ki sledi mnenju izvedenca, je pri nasprotni udeleženki nedvomno izraženo ogrožanje lastnega življenja (samomorilnost) in hudo ogrožanje lastnega zdravja (neredno zdravljenje), pa tudi ogrožanje zdravja in življenja drugih (heteroagresivnost), enako tudi povzročanje materialne škode (uničevanje predmetov, zapravljanje). Nadalje je ugotovljeno, da nasprotna udeleženka nujno potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju, saj je odklonilna do zdravljenja ter neredno in po svoje jemlje predpisano terapijo, pri čemer je zlasti nevarno preveliko odmerjanje, ki je lahko tudi smrtno nevarno. Doslej je zanjo skrbela mati, a zaradi bolezni sama tega ne zmore več. Druge (milejše) oblike zdravljenja po mnenju izvedenca niso možne niti realne, saj nasprotna udeleženka v nadzorovani obravnavi ni sodelovala, še manj bi bil smiseln ukrep ambulantnega zdravljenja brez posebnega nadzora. Vsi drugi ukrepi so bili že poskušani v preteklosti, a niso bili uspešni, zato ostane le še namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda po sklepu sodišča, kajti namestitev na odprti oddelek nasprotna udeleženka izrecno zavrača. Izvedenec je v mnenju in ob zaslišanju odgovoril tudi na izrecno vprašanje sodišča, ali je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno. Pojasnil je, da je po odpustu z bolnišničnega zdravljenja v Psihiatrični bolnišnici prenehala potreba po akutnem bolnišničnem zdravljenju ter da je s tem zdajšnje zdravljenje zaključeno.

6. Pritožbeni očitek o tem, da sodišče ni v celoti ugotovilo izpolnitev pogoja iz 1. alineje 1. točke 74. člena ZDZdr, ne drži, ker je po zgoraj povzetem pojasnilu izvedenca tudi ta pogoj (da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno) v celoti izpolnjen. Pritožbi je treba pritrditi, ko ugotavlja, da je prisilna namestitev osebe na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda skrajni ukrep, ki terja resno obravnavo in utemeljene razloge zanj. Poseg v osebno svobodo je res eden najhujših posegov v človekove pravice. Po določbi drugega odstavka 19. člena Ustave RS se nikomur ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. V obravnavanem primeru pa je tak poseg upravičen, ker je bil izveden v postopku in pod pogoji, ki jih določa ZDZdr.

7. Pritožbeno sodišče mora zavrniti tudi tiste pritožbene očitke, ki se tičejo izbire socialno varstvenega zavoda A. v mnenju z dne 20. 2. 2019 (priloga A8) ugotavlja, da nasprotna udeleženka sicer izpolnjuje pogoj za sprejem in je upravičenka do socialno varstvenih storitev tega doma, vendar namestitev vanj ni možna, ker ima prezasedene kapacitete. Prvostopenjsko sodišče je pravilno utemeljilo, zakaj je kljub temu1 izbralo A. kot najprimernejšega. Upoštevalo je namreč predvsem koristi in potrebe nasprotne udeleženke, saj je razmeroma mlajša oseba, zato je po ugotovitvah izvedenca okolje tam zanjo bolj primerno in vzpodbudno (od npr. namestitve v B., kjer je več starejših oskrbovancev), tam imajo tudi dislocirane enote. Ker je za nasprotno udeleženko namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda nujna, prostorska stiska, ki izhaja iz dopisa zavoda in zaradi nje morebiti slabši bivalni pogoji za varovance, ne more biti podlaga za drugačno odločitev ali celo zavrnitev predlaganega sprejema v izbrani ali kateri drug socialno varstveni zavod.

8. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Ker v času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa (ker še ni potekel rok za pritožbo socialno varstvenega zavoda), sklepa še ni mogoče potrditi, ampak je skladno s 3. odst. 67. člena ZDZdr odločeno le o pritožbi nasprotne udeleženke.

9. O priglašenih stroških pritožbenega postopka sodišče druge stopnje ni odločalo, saj glede na določbo 51. člena ZDZdr to niso stroški, ki bi jih krili udeleženci postopka, ampak bodo kriti iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr).

1 Splošno znano je, da so trenutno vsi socialno varstveni zavodi prezasedeni, enako je razvidno iz razpredelnice v prilogi C1.