Jedro

Po določbi prvega odstavka 214. člena ZUP, ki se v postopku odločanja o dodelitvi BPP uporablja subsidiarno (drugi odstavek 34. člena ZBPP), mora obrazložitev odločbe, med drugim, obsegati tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidnih razlogov, na podlagi katerih je organ za BPP zaključil, da gre za procesni sklep, zato ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 259. člena ZUP).

Izrek

I.Tožbi se ugodi, izpodbijana III. točka izreka sklepa predsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 959/202 z dne 18. 3. 2022, se odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: toženka) sklenil, da se tožnici prizna predujem za že nastalonagrado in potrebne izdatke v višini 1.078,50 EUR (I. točka izreka), ki se po dokončnosti tega sklepa izplača v skladu z določili 44. in 45. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) in se nakaže na transakcijski račun tožnice (II. točka izreka), ter, da se kar zahteva tožnica več ali drugače, zavrne (III. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnica z odločbo, št. Bpp 959/2021 z dne 28. 12. 2021, dodeljena prosilcu A. A. za nudenje redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) od 18. 12. 2021 dalje, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v kazenskem postopku, ki se pred Okrožnim sodiščem v Kranju vodi pod opr. št. II Kpr 65931/2021. Tožnica je 11. 3. 2022 vrnila organu podpisano napotnico in predlagala, da se ji za opravljeno delo prizna predujem za že nastalo nagrado in pavšalne potrebne izdatke. Organ je njenemu zahtevku delno ugodil in ji odvetniške stroške odmeril v skladu s četrtim odstavkom 16. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) in 17. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv).

3.Organ tožnici z izpodbijano III. točko izreka sklepa ni priznal naslednjih priglašenih stroškov: - stroškov, ki so nastali 17. 12. 2021 (pred dnevom vložitve prošnje za dodelitev BPP); - 200 točk za sestanek v priporu dne 31. 12. 2021 in vpogled v spis dne 24. 1. 2022 (zajeta v tarifnih številkah posameznih odvetniških storitev, ki so odvetnici že priznane); - 100 točk urnine za dne 31. 12. 2021 (urnina se prizna le za porabljeni čas - 6. člen OT); - 40 točk za potovanje do ZPKZ in nazaj, ker je sedež tožnice v kraju sedeža ZPKZ (razdalja 1,90 km) in kilometrine v višini 1,85 EUR; - 750 točk za odgovor na predlog ODT glede podaljšanja pripora z dne 28. 2. 2022 (tožnica je bila nedosegljiva, zato je bil za vročitev in podajo morebitnega odgovora na predlog za podaljšanje pripora ob vloženi obtožnici postavljen drug zagovornik po uradni dolžnosti, ki je to storitev opravil); - 2 x 50 točk za dopis sodišču z dne 20. 12. 2021 in 21. 12. 2021 (predlog za preklic naroka) in 1 x 50 točk za dopis sodišču z dne 23. 12. 2021 (ne gre za samostojno storitev); - 2 x 50 točk za obrazložen dopis delodajalcu dne 14. 1. 2022 in 16. 2. 2022 (storitve, ki so bile opravljene za potrebe postopka in ne v okviru zastopanja v kazenskem postopku); - 1 x 50 točk za dopis sodišču z dne 4. 2. 2022 (predlog, da se zagovor obdolženca zvočno snema - strošek zajet v nagrado za zastopanje na naroku dne 9. 2. 2022); - 47,80 EUR za preslikavo listin (odvetnica bi morala za oprostitev zaprositi v kazenskem postopku). Poleg tega je tožnici priznal nižje od zahtevanih zneskov za naslednje postavke: - namesto priglašenih 750 točk za pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora z dne 6. 1. 2022 ji je organ priznal 300 točk (sklep o podaljšanju pripora je procesni sklep, s katerim še ni bilo meritorno odločeno o vsebini obtožnice (tč. 2 tar. št. 11 OT)); - po tretji alineji tč. 1 tar. št. 9 OT za udeležbo na petih dneh zaslišanj v preiskavi (dne 7. 1. 2022, 17. 1. 2022, 24. 1. 2022, 28. 1. 2022, 9. 2. 2022) ji je priznal 5 x 160 točk (udeležba odvetnika na več zaporednih zaslišanjih obdolžencev ali prič na isti dan in v isti kazenski zadevi se šteje kot enotna odvetniška storitev oziroma kot enoten narok, za katerega se prizna ena nagrada z morebitnim dodatkom za urnino po prvem odstavku 6. člena OT za skupno trajanje vseh zaslišanj istega dne nad eno uro).

Povzetek bistvenih navedb tožnice v tožbi

4.Tožnica se z izpodbijanim sklepom v zavrnilnem delu (III. točki izreka) ne strinja in vlaga tožbo, s katero predlaga, da sodišče tožbi ugodi in sklep Okrožnega sodišča v Kranju, št. Bpp 959/2021 z dne 18. 3. 2022, dopolni tako, da ji (poleg zneska v višini 1.078,50 EUR) prizna še nagrado in potrebne izdatke za izvajanje BPP v višini 1.360,42 EUR, ki jih je toženka dolžna izplačati iz sredstev za BPP na transakcijski račun tožnice v roku 30 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Zahteva tudi povrnitev stroškov sodnega postopka.

5.Glede 7. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa in priglašenih 200 točk za sestanek v priporu dne 31. 12. 2021 (2 uri = 4 x 50 točk) in vpogled v spis 24. 1 . 2022 (50 točk) se tožnica sklicuje na obvezno razlago prve alineje 1. točke tarifne številke 39 OT Upravnega odbora Odvetniške zbornice (v nadaljevanju: OZS). Poudarja, da znaša razdalja od njene pisarne (...) do ZPKZ Ljubljana (Povšetova 5, Ljubljana), 2,4 km v eno smer oziroma 4,8 km v obe smeri. Pri tem je logično, da je pot 5 km naredila s prevoznim sredstvom in ne peš, ker bi za to porabila 46 minut. Tožnici torej pripada urnina za porabljen čas zaradi odsotnosti iz pisarne za vsake začete pol ure 20 točk po četrtem odstavku 6. člena OT in pripadajoča kilometrina. Ta določba tudi ne vsebuje navedbe, da pripada odvetniku urnina za odsotnost iz pisarne le v primeru, če je za prihod v ZPKZ potreben prevoz s prevoznim sredstvom. V tem delu tožnica zahteva, da se ji dodatno prizna: - za 31. 12. 2021: sestanek v priporu 2h (tar. št. 39/1 OT) 200 točk, odsotnost iz pisarne 40 točk, kilometrina (5 x 0,37 EUR/km) 1,85 EUR in - za 24. 1. 2022: vpogled v spis (tar. št. 39/2 OT) 50 točk.

6.Glede 10. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa in ne priznanja vseh 750 točk za pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora z dne 6. 1. 2022 opozarja, da je toženka kljub drugačnemu stališču OZS (stališče, št. UO-10.12.2019-p z dne 10. 12. 2019), štela, da gre za procesni sklep in tožnici posledično priznala le 300 točk po tar. št. 11/2 OT, pri čemer organ ni obrazložil, zakaj šteje, da gre za procesno odločitev, s čimer je storil bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Zahteva, da se ji iz tega naslova dodatno prizna 450 točk po tar. št. 11/1 OT.

7.Glede 11. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa in ne priznanja 750 točk za odgovor na predlog ODT glede podaljšanja pripora tožnica pojasnjuje, da je na predlog za podaljšanje pripora odgovorila isti dan, kot ga je dobila (28. 2. 2022), oz. v roku 24 ur po prejemu predloga za podaljšanje pripora po pošti. Vročanje preko navadne elektronske pošte ni zakonsko dovoljen način, zlasti, če je postavljen rok za odgovor ali pritožbo. Kakšen način vročanja predpisuje ZKP, je povedalo Vrhovno sodišče RS v sodbi, XI Ips 31100/2020 z dne 23. 7. 2020. V predmetni zadevi je bil predlog za podaljšanje pripora tožnici poslan po e-pošti. Takšnega načina vročanja pa zakon za odločbe, od katerih teče rok za pritožbo oz. odgovor, ne predpisuje, četudi gre za sklepe oz. predloge v pripornih zadevah, pri katerih morajo sodišča postopati še posebej hitro. Sodna pisanja se sicer lahko vročajo tudi elektronsko, vendar le po varni elektronski poti prek informacijskega sistema e-sodstvo (117. člen in 117.a člen ZKP). Ker pa Pravilnik o elektronskem poslovanju v kazenskem postopku še ni sprejet, vročanje po varni elektronski poti prek informacijskega sistema e-sodstvo tehnično še ni izvedljivo. Sodišče lahko torej sodno pisanje skladno z zakonom vroča le na preostale načine iz prvega odstavka 117. člena ZKP, ne pa po elektronski pošti. Sodna praksa sicer v specifičnih zadevah, med katere sodijo tudi priporne zadeve, izjemoma dopušča vročanje tudi na drugačne načine, vendar le, če se stranke s tem strinjajo in če se ugotovi, da je naslovnik na tak način poslano pisanje tudi dejansko prejel. Glede na to, da je tožnica na predlog o podaljšanju pripora odgovorila v predpisanem roku 24 ur od prejema predloga po pošti, ji je, ne glede na to, da je odgovor na predlog podal tudi odvetnik B. B., potrebno stroške odgovora priznati, saj je bila storitev pravočasno opravljena. Poleg tega ji sodišče ni sporočilo, da je za vložitev odgovora postavilo drugega odvetnika, zaradi česar je menila, da je to storitev potrebno opraviti. Zahteva, da se ji iz tega naslova dodatno prizna 750 točk (tar. št. 11/1 OT).

8.Glede 12., 13. in 14. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa in ne priznanja stroškov za dopise sodišču oziroma delodajalcu obdolženega z dne 20. 12. 2021, 21. 12. 2021, 23. 12. 2021, 14. 1. 2022, 16. 2. 2022, 4. 2. 2022, tožnica poudarja, da gre za šest obrazloženih dopisov, ki jih je priglasila po tar. št. 8/14 OT, možno pa bi bilo tudi vrednotenje po tar. št. 39/3 OT. Meni, da določbe V. poglavja OT, ki opredeljujejo posamezne storitve v kazenskem postopku, ne utemeljujejo zaključka organa, da so v drugih postavkah tega poglavja zajeta tudi opravila sestave obrazloženih dopisov, ki je sicer opredeljeno v tar. št. 8/14 OT. Tudi storitve po tar. št. 39/3 OT so samostojne storitve, ki niso zajete v določbah V. poglavja OT, zaradi česar je te storitve potrebno dodatno priznati (tako sodba Upravnega sodišča RS, I U 1555/2017 z dne 3. 7. 2018). Zahteva, da se ji iz tega naslova dodatno prizna 6 x 50 točk.

9.Glede 15. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa in nagrade za zaslišanje prič v preiskavi dne 7. 1. 2022, 17. 1. 2022, 24. 1. 2022, 28. 1. 2022 in 9. 2. 2022 tožnica ugovarja, da ji je organ priznal za vsako udeležbo na zaslišanju le po 160 točk, ne pa nagrade za zaslišanje vsake posamezne priče glede na pojasnila Upravnega odbora OZS k tar. št. 9 OT z dne 12. 7. 2016. Svoje stališče utemeljuje s sodbo Upravnega sodišča RS, I U 1016/2017-8 z dne 8. 11. 2017. Meni, da ji je potrebno za vsako zaslišanje priče in vsako preiskovalno dejanje v postopku preiskave, četudi izvedeno na isti dan, priznati odvetniške stroške po tar. št. 9 OT. Sodišču predlaga, da se ji za zaslišanja 7. 1. 2022 (4 priče; 4 x 160 točk), 17. 1. 2022 (6 prič; 5 x 160 točk + 1 x 80 točk), 24. 1. 2022 (2 priči; 1 x 160 točk, 1 x 80 točk), 28. 1. 2022 (4 priče; 4 x 160 točk) in 9. 2. 2022 (6 prič; 5 x 160 točk + 1 x 80 točk), ob upoštevanju, da ji je toženka že priznala 800 točk (5 x 160 točk), dodatno prizna še 2480 točk.

10.Glede 18. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa in priglašenih stroškov za preslikavo listin spisa v višini 47,80 EUR tožnica opozarja, da gre za povračilo stroškov, ki jih je imela z zastopanjem stranke v postopku, za katerega je stranki odobrena BPP. Pri tem se sklicuje na šesti odstavek 30. člena ZBPP. Sodišču predlaga, da se ji dodatno prizna plačano sodno takso za fotokopije: - za 5. 1. 2022 v višini 43,20 EUR in - za 24. 1. 2022 v višini 4,60 EUR.

11.Tožnica tako predlaga, da se ji poleg priznane nagrade in izdatkov v skupni višini 1.078,50 EUR, prizna še odvetniške storitve v višini 4270 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR/točko znaša 2.562,00 EUR, upoštevaje peti odstavek 17. člena ZOdv pa 2135 točk, oziroma 1.281,00 EUR ter povračilo stroškov v višini 47,80 EUR. Dodatno je na podlagi 11. člena OT upravičena tudi do plačila materialnih stroškov v višini 2 % od polne nagrade (brez upoštevanja 17. člena ZOdv), oz. 1% (nad 1000 točk) od polne vrednosti storitve (4270 točk), kar znaša 52,70 točk = 31,62 EUR. Skupaj torej dodatnih 1.360,42 EUR nagrade oz. stroškov.

Povzetek bistvenih navedb toženke v odgovoru na tožbo

12.Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri navedbah in argumentih izpodbijanega sklepa. Pojasnjuje, da je pri odmeri stroškov odvetnikom vezana zgolj na veljavno OT, ustaljeno sodno prakso in ZOdv, ni pa vezana na neobvezujoča pojasnila OZS. Meni tudi, da je svojo odločitev v zadostni meri pojasnila. Ponovno pojasnjuje svojo odločitev po posameznih postavkah nepriznanega zneska. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

13.Stranka z interesom A. A. na tožbo ni odgovoril.

K I. točki izreka

14.Tožba je utemeljena.

15.V obravnavani zadevi je predmet presoje izpodbijani del sklepa, s katerim organ za BPP tožnici ni v celoti priznal priglašene nagrade in stroškov za izvajanje BPP. Tožnica v tožbi po posameznih postavkah ugovarja, da bi ji moral organ priznati višjo nagrado in višje stroške.

16.Šesti odstavek 30. člena ZBPP določa, da je odvetnik za pravno pomoč po ZBPP upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek 30. člena ZBPP). Višina nagrade in povračila stroškov se odmeri glede na določbe OT (1. in 14. člen OT). Odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični (peti odstavek 17. člena ZOdv).

17.Tožnica uveljavlja v tožbi več nepravilnosti izpodbijanega sklepa, ki jih sodišče obravnava po posameznih točkah.

18.Sodišče kot neutemeljenega zavrača tožničin ugovor, da bi ji morala toženka priznati 200 točk za sestanek v priporu dne 31. 12. 2021 (po tar. št. 39/1 OT) in vpogled v spis 24. 1 . 2022 (50 točk - po tar. št. 39/2 OT) glede na obvezno razlago prve alineje 1. točke tarifne številke 39 OT, ki jo je 9. 2. 2016 sprejel Upravni odbor Odvetniške zbornice (v nadaljevanju: OZS). Sodišče soglaša s presojo organa za BPP, da pregled spisov, listin in druge dokumentacije ter sestanek s stranko, kar odvetnik opravi z namenom priprave na sestavo vloge ali zastopanje stranke na naroku, ni samostojno opravilo, ter da je v konkretnem primeru to zajeto že pod nagrado po tar. št. 9 OT. Enotno in ustaljeno stališče sodne prakse je namreč, da se nagrade za pregled dokumentacije in druga opravila, ki jih odvetnik napravi zato, da lahko sestavi vlogo ali da se pripravi za udeležbo na naroku, ne obračunavajo in priznavajo posebej, ampak da so te storitve že vštete v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je odvetnik pridobljene listine uporabil.¹ Pri tem se tožnica ne more z uspehom sklicevati na to, da je Upravni odbor OZS sprejel razlago OT, po kateri bi se navedena opravila štela za samostojna opravila po OT. Vrhovno sodišče RS je namreč že presodilo, da so določbe OT, ki določajo, da Upravni odbor OZS daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi OT (prvi odstavek 19. člena OT) ter, da so ta pojasnila in obvezne razlage v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških (drugi odstavek 19. člena OT), v nasprotju z 19. členom ZOdv, ki določa, da OT sprejema OZS po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje, ter tretjim odstavkom 153. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS), ki določa, da morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z URS in zakoni. Ker pa so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni, vezani so na ustavo in zakon (125. člen URS), ter, ker morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu (četrti odstavek 153. člena URS), takšne obvezne razlage OT sodišč in drugih državnih organov ne zavezujejo ter jih ne smejo uporabiti.² V zvezi s sestankom v priporu dne 31. 12. 2021 zahteva tožnica dodatno povrnitev potnih stroškov kilometrine (5 x 0,37 EUR/km) v višini 1,85 EUR in 40 točk za odsotnost iz pisarne. Ker pri sestanku v priporu ne gre za samostojno storitev, ki se obračunava posebej, stranki tudi ne gredo posebej potni stroški in urnina za odsotnost iz pisarne.

19.V zvezi s tožbenim ugovorom glede nepriznanih 750 točk za pritožbo zoper sklep o podaljšanju pripora z dne 6. 1. 2022 sodišče ugotavlja, da toženka v obrazložitvi svoje odločitve svojega stališča, da je pritožba zoper sklep o podaljšanju pripora procesni sklep, ni pojasnila na način, da bi ga bilo mogoče preveriti. Po določbi prvega odstavka 214. člena ZUP, ki se v postopku odločanja o dodelitvi BPP uporablja subsidiarno (drugi odstavek 34. člena ZBPP), mora namreč obrazložitev odločbe, med drugim, obsegati tudi razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidnih razlogov, na podlagi katerih je organ za BPP zaključil, da gre za procesni sklep, zato ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 259. člena ZUP). Toženka je namreč zgolj navedla, da se sklep o podaljšanju pripora po ustaljeni sodni praksi šteje za procesni sklep, s katerim še ni bilo meritorno odločeno o vsebini obtožnice, pri čemer ni navedla na, katero sodno prakso (torej katere sodne odločbe) se opira. Posledično sodišče ne more preizkusiti pravilnosti njenega sklicevanja na sodno prakso. Toženka svoje odločitve niti ni pojasnila glede na določbe ZKP, ki urejajo podaljšanje pripora, in ni utemeljila, zakaj je, tudi ob upoštevanju teh določb, treba šteti, da je sklep o podaljšanju pripora procesna in ne meritorna odločitev. Sodišče zaradi nadaljnjega postopka ter ob upoštevanju sklicevanja tožnice na pojasnilo OZS k tar. št. 11/a OT poudarja, da je glede obvezne razlage OT svoje stališče razložilo že v točki 19. obrazložitve.

20.Izpodbijana odločba je ostala neobrazložena tudi v delu, ki se nanaša na vročanje obtožbe s pravnim poukom in predloga za podaljšanje pripora po elektronski pošti. V tem delu toženka ni navedla niti pravne podlage, ki je bila podlaga njene ugotovitve pravilnosti vročanja tožnici in posledično odločitve o zavrnitvi njene zahteve, da se ji prizna 750 točk za odgovor na predlog ODT glede podaljšanja pripora po tar. št. 11/1 OT. Posledično sodišče tudi v tem delu ne more preveriti pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve.

21.V nadaljevanju tožnica prereka tudi odločitev glede šestih dopisov, za katere ji toženka ni priznala priglašenih stroškov. Navedene ugovore sodišče zavrača kot neutemeljene. Gre za dva predloga za preklic naroka (20. 12. 2021 in 21. 12. 2021), dva dopisa sodišču (23. 12. 2021 in 4. 2. 2022), in dva dopisa delodajalcu (14. 1. 2022 in 16. 2. 2022) za katere je tožnica priglasila 6 x 50 točk po tar. št. 8/14 OT. Iz te postavke izhaja, da je odvetnik v kazenskem postopku upravičen do nagrade za druge vloge v višini 50 točk. Toženka je za vse dopise pojasnila njihovo vsebino, tožnica pa v tožbi z ničemer ne konkretizira, na podlagi česa meni, da ti dopisi predstavljajo vloge iz tar. št. 8/14 OT.

22.Sodišče kot neutemeljen presoja ugovor tožnice, da bi ji morala toženka za zaslišanje vsake priče v preiskavi 7. 1. 2022, 17. 1. 2022, 24. 1. 2022, 28. 1. 2022 in 9. 2. 2022 priznati nagrado po po tar. št. 9/1 OT v višini 5 x 160 točk. Toženka se v obrazložitvi svoje odločitve sicer pavšalno sklicuje na ustaljeno sodno prakso, ki pa je ne našteje. Navedena pomanjkljivost izpodbijane odločbe na odločitev sodišča ne vpliva, ker je, ne glede na to pomanjkljivost, odločitev v tem delu pravilna. Tar. št. 9 OT namreč ne govori o tarifi za zaslišanje posamezne priče, temveč govori o tarifi za zagovor ali zastopanje obdolženca izven glavne obravnave. Že iz same jezikovne razlage pomeni to, da se nagrada odvetniku odmeri za posamezno zastopanje/zagovor ne glede na to, koliko prič je zaslišano naenkrat.

23.Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano III. točko izreka sklepa odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo v tem obsegu vrnilo istemu organu za BPP v ponovni postopek. Organ mora v ponovnem postopku izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva prejema te sodbe, pri tem pa je vezan na stališča sodišča, ki izhajajo iz te sodbe (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

24.Sodišče dodatno še ugotavlja, da je toženka kot pravno podlago izdanega izpodbijanega sklepa navedla tudi četrti odstavek 16. člena OT, ki določa, da lahko odvetnik od stranke pred zaključkom postopka zahteva plačilo predujma za naročeno storitev in izdatke. Navedena pravna podlaga v obravnavanem primeru odmere nagrade in povračila stroškov odvetniku v zvezi z opravljenim delom na podlagi odločbe o dodelitvi BPP prosilcu ni uporabljiva, saj se uporablja le v razmerju med odvetnikom in stranko, ne pa v razmerju odvetnik : organ za BPP. Ureja pa ZBPP možnost izdaje več napotnic v petem odstavku 39. člena ZBPP, po katerem se lahko več napotnic izda v primeru, če je prosilcu dodeljenih več oblik pravnih pomoči za vsako obliko posebej (npr. posebej za pravno svetovanje in zastopanje, posebej za oprostitev plačila sodnih stroškov postopka) ali za posamezne faze znotraj vsake oblike pravne pomoči (npr. za sestavo tožbe ali pravnega sredstva). Navedena določba se lahko po mnenju sodišča uporabi tudi v primeru, če se s posamezno napotnico pokriva določeno časovno obdobje. Ta napaka izpodbijanega sklepa na samo vsebino odločitve v tem upravnem sporu ni vplivala, je pa toženka na mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka, vezana (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

25.Sodišče je odločilo na seji, brez oprave glavne obravnave, ker dejansko stanje, relevantno za ta primer, med strankami ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

26.Tožnica je zahtevala povrnitev stroškov tega postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Po drugem odstavku 3. člena Pravilnika se tožniku, če je bila zadeva rešena brez glavne obravnave (na seji) in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 285 EUR. Ker je pooblaščenka tožnice zavezanka za DDV (22%), je sodišče tožnici priznalo stroške v višini 347,70 EUR. Toženka je dolžna tožnici stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ)), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1)).

-------------------------------

1Glej na primer sklep Višjega sodišča v Celju v zadevi, II Kp 23287/2020 z dne 7. 12. 2021, sklep Višjega sodišča v Kopru v zadevi, Cpg 43/2017 z dne 17. 8. 2017, sklep Višjega sodišča v Kopru v zadevi, II Cp 48/2016 z dne 1. 4. 2016, in sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi, I Cp 1803/2016 z dne 9. 11. 2016.

2Glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi, I Up 996/2005 z dne 14. 9. 2005.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 30, 30/6

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Odvetniška tarifa (1995) - člen 6, 9, 11, 11/1, 11/2, 39, 39/1, 39/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.