Jedro

Ker si pritožnik svojega položaja ne more izboljšati, nima pravnega interesa za pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000; v nadaljevanju ZUS) ugodilo tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 27.6.1995 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe je prvostopno sodišče navedlo, da je bilo z odločbo Republiške stanovanjske inšpekcije z dne 2.12.1994 lastnikom večstanovanjske hiše ..., in sicer: E.K., EEK H. V. d.o.o. in D.Š. naloženo, da morajo v roku 60 dni po vročitvi te odločbe zagotoviti popravilo strehe, izzidanih strešnih oken in napušča, zamenjavo dotrajanih žlebov, popravilo pročelja tako, da se odstrani nevarnost nadaljnega odpadanja ometa in popravilo oz. zamenjavo oken na pročelju hiše, pri tem pa so dolžni upoštevati varstveni režim, ki ga določa Odlok o razglasitvi napremičnine za kulturni spomenik.

Tožena stranka je zavrnila pritožbo tožnikov zoper navedeno odločbo in v obrazložitvi odločbe navedla, da je bilo ugotovljeno, da je streha dotrajana, da je na več mestih odpadla opeka, razpadajo izzidana okna in obstoji nevarnost zrušitve, žlebovi so dotrajani, na več mestih je odpadla fasada, grozi pa še nadaljnje odpadanje, da so okna na pročelju dotrajana in da skupni deli večstanovanjske hiše niso usposobljeni za normalno rabo. To predstavlja nevarnost za življenje in premoženje, tako za uporabnike kot za mimoidoče. Tožena stranka se je zato pri odločitvi oprla na 105. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94, v nadaljevanju: SZ).

Nadalje pa je navedla, da je bil objekt ... v denacionalizacijskem postopku v nacionaliziranem delu hiše vrnjen upravičenki A.R. K., tožnika pa sta jo kupila od njenega dediča E.K. s kupoprodajno pogodbo z dne 20.1.1995. Čeprav njuna lastninska pravica ni vpisana v zemljiško knjigo, sta kot solastnika hiše, po 3. odstavku 12. člena SZ, dolžna prispevati svoj delež za njeno vzdrževanje. Prvostopno sodišče je navedlo še, da sta tožnika s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe pridobila lastnost stranke, ki se ima pravico udeleževati postopka. Ker pa je bila v postopku pred prvostopnim organom že izdana odločba, ki je v izreku poimensko določila zavezance za izpolnitev in ker je drugostopni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotovil, da sta nova zavezanca na podlagi kupoprodajne pogodbe tožnika, izrek odločbe prve stopnje pa je ostal nespremenjen, je sodišče presodilo, da sta izrek in obrazložitev izpodbijane odločbe v nasprotju. V obrazložitvi odločbe organ ne more reševati vprašanja, ki ni obseženo v dispozitivu, niti ga spreminjati, prav tako pa ne spremeniti izreka v delu, ki določa zavezanca izpolnitve. Tožena stranka bi morala navedno neskladnost odpraviti s spremembo inšpekcijske odločbe. Ker v postopku za izdajo izpodbijanega upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, je sodišče tožbi ugodilo.

Prizadeta stranka vlaga pritožbo in navaja, da je bilo stanovanjsko poslopje zanemarjeno, saj v obnovo le-tega upravljalec ni vložil ničesar. Finančno breme sanacije zato ne more biti na plečih stanovalcev. Niso mu znani podati o tem, kdo je večinski lastnik stavbe, če to nista S. in EEK H. V. Stanovanja so odkupili še stanovalci M.S., V.K. in Z.Ž. Želi, da se enakomerno porazdeli finančni delež na solastnike, glede na vrednosti njihovih solastniških deležev.

Tožeči stranki, tožena stranka in Državni prvobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni dovoljena.

Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka izboljša svoj pravni položaj. Če pritožnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, je pritožba po odločbi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP), v zvezi s 16. členom ZUS, ki se primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, nedovoljena.

V obravnavanem primeru je s tožbo izpodbijana odločba tožene stranke, s katero je upravni organ druge stopnje zavrnil pritožbo tožnikov zoper prvostopno upravno odločbo, v izreku katere je pritožnik določen kot eden izmed zavezancev za izpolnitev naložene obveznosti. Tožnika sta s tožbo v upravnem sporu uspela, saj je prvostopno sodišče odpravilo odločbo tožene stranke in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Ker je prvostopno sodišče iz procesnih razlogov odpravilo odločbo tožene stranke, bo pritožnik svoje ugovore lahko uveljavljal v nadaljnjem postopku pred drugostopnim upravnim organom, s pritožbo v tem upravnem sporu pa si svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Zato pritožnik, po presoji pritožbenega sodišča, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe.

Ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo, jo je na podlagi 352. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS, kot nedovoljeno zavrglo.