Jedro

Ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sodbe na podlagi izostanka in je utemeljenost zahtevka izhajala iz dejstev navedenih v tožbi in predloženih listin, je prvostopno sodišče zakonito izdalo predlagano sodbo na podlagi izostanka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo zaradi izostanka s katero je razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 10.9.1993 in 26.10.1993 o uvrstitvi tožeče stranke med trajno presežne delavce. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožečo stranko poklicati nazaj na delo in ji izplačati vse razlike med prejetimi in pripadajočimi plačami skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsake razlike dalje do plačila ter ji povrniti stroške postopka v znesku 10.285,00 SIT, vse v roku 8 dni pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka z laično pritožbo v kateri navaja, da sta bila sklepa z dne 10.9.1993 in 26.10.1993 o tehnološkem višku tožeči stranki izdana v skladu z zakonom in predlaga, da se sodba zaradi izostanka razveljavi in zahtevek zavrne kot neutemeljen.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi določbe 2. odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ 4/77 do 27/90) se sodba zaradi izostanka ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo glede pravilne uporabe materialnega prava in pri tem pazilo ali so bile v postopku storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka določene v 2. odstavku 354. člena ZPP. V takem preizkusu sodbe sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi izostanka in sicer je bila tožena stranka pravilno vabljena na pripravljalni narok za dne 20.12.1994 s priporočeno poštno pošiljko, ki jo je prejela dne 7.12.1994 in svoje odsotnosti na naroku z dne 20.12.1994 ni opravičila. Na pripravljalnem naroku je tožnik predlagal sodbo zaradi izostanka, tožena stranka pa ni podala odgovora na predlog oz. sedaj tožbo in ni oporekala tožbenemu zahtevku. Utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev navedenih v tožbi in priloženih listin, dejstva pa niso v nasprotju z dokazi. Iz sklepa, ki ga je izdal tožnikov delodajalec Avtoservis d.o.o. dne 15.12.1992 namreč izhaja, da je bil tožnik k toženi stranki razporejen začasno - najdalj za 12 mesecev in ga torej le-ta ni mogla opredeliti kot trajni tehnološki presežek - (33. člen ZDR). Nadaljnji razlog, zakaj tožniku ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje, kot trajnemu tehnološkemu presežku, je dejstvo, da je žena tožnika prijavljana na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna in bi mu delovno razmerje iz tega naslova, v skladu z določbo 3. odstavka 36. d člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS 14/90, 5/91) lahko prenehalo le z njegovim soglasjem. Prav tako ni bilo splošno znanih dejstev zaradi katerih tožnik ni prišel na narok, česar tudi ne navaja v pritožbi. Zahtevek tožeče stranke tudi ni tak, s katerim stranke ne bi smele razpolagati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili podani vsi pogoji po 332. členu ZPP za izdajo sodbe na podlagi izostanka. V postopku pa tudi niso bile storjene bistvene kršitve pravil postopka, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Pooblastila predsednika senata, da lahko izda sodbo na podlagi izostanka na pripravljalnem naroku izhajajo iz določb 279. člena ZPP, ki se v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči uporablja na podlagi določbe 1. odstavka 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 19/94).

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Določbe Zakona o pravdnem postopku je sodišče uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I in 45/94).