Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za odmero nadomestila za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objektov in naprav je bistvena ugotovitev, da zemljišča v lasti zavezanca ležijo znotraj melioracijskega območja.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je bilo tožnici odmerjeno nadomestilo za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih za leto 2009 v znesku 15,23 EUR, za parcele, ki ležijo v HMS Ledava-Turnišče II. V obrazložitvi, ki jo je dopolnila tudi tožena stranka v svoji odločbi št. DT-499-21-78/2010-2 z dne 8.6.2010, se sklicuje na določbe 94., 95. in 91. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 55/03 z dne 9. 6. 2003 – UPB1), po katerih zagotavljajo sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje osuševalnih in velikih namakalnih sistemov do terciarnega omrežja lastniki melioriranih zemljišč v sorazmerju s površino teh zemljišč, program rednega delovanja in vzdrževanja melioracijskih sistemov iz prvega odstavka 91. člena ter finančni načrt pripravi upravljavec melioracijskega sistema, višino obveznosti na hektar pa določi za kmetijstvo pristojen minister. Odločbo o višini stroškov za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov za posameznega lastnika kmetijskih zemljišč pa potem izda pristojni davčni urad Davčne uprave RS na podlagi Pravilnika o določitvi višine nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih za leto 2009 (Uradni list RS, št. 87/09), ki v 2. členu določa, da je višina nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih za leto 2009 razvidna iz priloge, ki je sestavni del tega Pravilnika. Glede na to, da ima tožnica na melioracijskem območju zemljišča, razvidna iz obrazložitve izpodbijane prvostopne odločbe, je glede na navedene predpise zavezanka za plačilo odmerjenega nadomestila. Ker je davčni organ v konkretnem primeru odločil v skladu z navedenimi materialnimi predpisi in strokovnim mnenjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je po presoji tožene stranke odločil pravilno, saj je nadomestilo odmeril na podlagi uradno pridobljenih podatkov. V zvezi da pritožbenimi ugovori, da na melioracijskem območju k.o. ... ni bilo izvedenih melioracijskih jarkov, tožena stranka tožnici svetuje, da se v zvezi s tem poveže z melioracijsko skupnostjo, ki deluje na območju melioracijskega sistema oziroma z upravljavcem.
Tožnica s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in ponavlja pritožbene ugovore, da na ožjem melioracijskem območju k.o. ... ni bilo izvedenih melioracijskih jarkov. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložite in predlaga, zavrnitev tožbenega zahtevka.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je davčni organ, upoštevajoč določbo ZKZ glede melioracije, tožnici zakonito odmeril sporno nadomestilo, saj se, kot izhaja iz spisov zadeve, njena zemljišča nahajajo znotraj melioracijskega območja. Zatrjevana okoliščina, da v območju melioracijskega območja k. o. ... melioracijski jarki niso bili narejeni, zato v tem postopku ni relevantna. Davčni organ mora v postopku odmere ugotoviti in upoštevati dejstva, ki so navedena v obeh upravnih odločbah, torej območje melioracije po sprejetem aktu, velikost parcel in strošek na določeno površino, in na tej podlagi izdati odločbo o odmeri nadomestila. V tem (davčnem) postopku ni mogoče izpodbijati pravilnosti melioracijskih posegov. Iz citiranih in drugih določb ZKZ namreč izhaja, da se kot meliorirane površine, za katere je potrebno plačevati oziroma prispevati sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje sistemov, štejejo vse tiste parcele, ki se nahajajo znotraj po posebnem postopku in posebnih aktih določenega melioracijskega območja. Ker v obravnavani zadevi ni sporno, da parcele tožnice ležijo znotraj melioracijskega območja Turnišče II oziroma ožjega melioracijskega območja k. o. ..., zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene navedbe, da v okviru tega melioracijskega območja niso bili izvedeni melioracijski jarki in da zaradi tega stroški pri vzdrževalnih delih na skupnih objektih in napravah v letu 2009 niso nastali. Sicer pa je že tožena stranka v svoji odločbi tožnici pojasnila, da se naj v zvezi z vzdrževanjem poveže z melioracijsko skupnostjo, ki deluje na območju melioracijskega sistema, na katerem ležita sporni parceli tožnice.
Glede na navedeno je zato sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010) kot neutemeljeno zavrnilo.