Jedro

Ker je na zavarovalni polici določen pričetek zavarovalnega kritja in plačilo po izdaji fakture, gre za primer iz drugega odstavka 937. člena OZ. Kljub temu, da je tožena stranka v pogojih zapisala, da se šteje, da je zavarovanje sklenjeno s plačilom premije ob sklenitvi in se tedaj rok po računu šteje za dan sklenitve, to v konkretnem primeru ne more veljati. Ko gre za razliko med polico in pogoji, velja to, kar je napisano na polici. Kasnejši postopek zavarovalnice pa je tudi z opominjevalnim postopkom omogočil tožeči stranki, da plača premijo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala izplačilo zavarovalnine 6.733,40 EUR s pripadki.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je dosodilo, da pred plačilom zavarovalne premije, zavarovanje naj ne bi bilo podano. Sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožeče stranke, ki bi povedala, da ni bil sklenjen dogovor o plačilu premije ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, saj je tožeča stranka že ob sklepanju ponudila takojšnje plačilo, vendar je agent zavrnil predlog in predlagal poznejše plačilo na podlagi računa. Sodišče se neutemeljeno sklicuje na prvi odstavek 27. člena Splošnih pogojev, navedb tožeče strank glede opomina z dne 11. 7. 2013 pa ne upošteva. Iz opomina ne izhaja, da je šlo za dogovor o plačilu po sklenitvi zavarovalne pogodbe, saj je tožena tožečo stranko pozivala k plačilu premije v nadaljnjih 30 dneh po drugem odstavku 937. člena OZ. Tožena stranka je kot začetek zavarovanja na opominu navedla 17. 5., kar izhaja tudi iz zavarovalne police z dne 16. 5. 2013, vendar sodišče tega ni upoštevalo. Tožena stranka je sama priznala, da je bilo po 946. členu OZ zavarovalno kritje podano že od 17. 5. 2013 dalje. Po stališču sodišča bi se štelo, da je zavarovalno kritje podano 31. 5. 2015, ko je tožena stranka izdala račun ali šele 8. 6. 2013, ko je zapadel račun v plačilo. Začetek kritja bi bil odvisen od tožene stranke, ki bi poljubno izdajala račune. Ves čas vmes pa tožeča stranka ne bi bila zavarovana. Tožeča stranka je prejela račun za zavarovalno premijo 21. 6. 2013, po sami obravnavani nezgodi in zapadlosti računa, tako, da ga tožeča ni mogla plačati pred nezgodo, kar je nesmiselno. Po eni strani naj bi šlo za sklenitev pogodbe o poplačilu premije po prvem odstavku 937. člena OZ, račun pa bi bil poslan več kot mesec dni kasneje. Na računu pa je naveden datum zapadlosti 31. 5. 2013. Drugi odstavek 937. člena OZ je kogentno zakonsko določilo. Zavarovalno kritje bi prenehalo, ko bi zavarovalnica ravnala na podlagi 937. člena OZ. Tako se je izrekla tudi že dosedanja praksa (II Cp 1450/2009). Pogodbo je treba tudi razlagati v korist šibkejše stranke, to je tožeča stranka. Ker je bilo kritje od 17. 5. 2013, je podano tudi v času prometne nezgode, to je 13. 6. 2013. Zavarovalna premija je bila plačana 8. 8. 2013. Znotraj 30-dnevnega roka po opominu. Meni, da so razlogi sodbe v nasprotju, saj sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko v zavarovalni pogodbi 16. 5. 2013 ob 24.00 uri, nato pa, da bi se stranki dogovorili drugače. 3. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma je treba ugotoviti, da gre pri predmetni zadevi za sporno vprašanje, kdaj je zavarovanje pričelo učinkovati. Tožeča stranka trdi, da je pričelo učinkovati takrat, ko je bila pogodba sklenjena in za to izdana polica.(A3) Tožeča stranka trdi, da na polici piše, da je pričetek zavarovanja 16. 5. 2013 ob 24.00 uri in zavarovanje poteče 16. 5. 2014 ob 24.00 uri (priloga A3). Za plačilo premije pa piše na polici, da bo plačana po fakturi. Pritožbeno sodišče pa iz police in priloženih zavarovalnih pogojev še ugotavlja, da gre za polico za avtomobilsko zavarovanje in za zavarovanje, ki traja eno leto. Po 925. členu OZ je pogodba sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju. Dokazilo o tem, da je bila pogodba sklenjena in kakšna je njena vsebina, je zavarovalna polica. Po 926. členu, prvi odstavek, je doba kritja bistvena sestavina zavarovalne pogodbe. Če se kakšno določilo splošnih ali posebnih pogojev in kakšno določilo iz police ne ujemata, velja določilo police (peti odstavek 926. člena OZ).

6. Med pravdnima strankama je sporno, ali je bilo učinkovanje zavarovanja vezano na plačilo premije ali pa je pričelo učinkovati zavarovanje 16. 5. 2013 ob 24. uri. Sodišče prve stopnje je namreč sledilo toženi stranki, da je treba določilo na polici „plačilo po fakturi“ razumeti tako, da je treba premijo vplačati ob sklenitvi pogodbe. Tožena stranka meni, da gre za uporabo prvega odstavka 937. člena OZ. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da je po 27. členu pogojev določeno, da se plačilo premije tudi na podlagi računa šteje za dogovor, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Nato pa se je v obrazložitvi še postavilo na stališče, da je v konkretnem primeru odločilno, da je obveznost plačila zavarovalnine odložena bodisi na dan plačila premije oziroma na dan, ki je določen kot dan začetka zavarovanja. Pritožbeno stališče pa se to razlago sodišča prve stopnje ne strinja. Pritožba utemeljeno opozarja, da ne more biti v tem primeru obveznost zavarovanosti arbitrarna oziroma preložena na nek poznejši datum, ki še ni vnaprej znan. Pričetek zavarovalnega kritja je bistvena sestavina zavarovalne pogodbe in ta trenutek mora biti jasno določen. Ravno tako je bistvena sestavina zavarovalne pogodbe določitev premije. Lahko pa postane plačilo bistvena sestavina pogodbe, če se stranki tako dogovorita. Če ni drugače dogovorjeno se plača ob sklenitvi pogodbe, če pa je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, pa začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. Kaj se zgodi, če premija ni plačana na dan, ki je v pogodbi določen kot začetek zavarovanja, pa določa 937. člen OZ. Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, pa premija ni plačana, lahko zavarovalnica izbira: lahko ravna po tretjem odstavku 937. člena OZ ali po četrtem odstavku. V vsakem primeru pa mora priporočeno pošto svojo izbiro jasno sporočiti zavarovancu.

7. V konkretnem primeru pa je bilo ravnanje zavarovalnice takšno, da je izdala račun 31. 5. 2013 z zapadlostjo 8. 6. 2013. Nato je poslala tožena stranka tožeči stranki opomin 11. 7. 2013, z začetkom kritja 17. 5. 2013 in ji sporočila, da lahko po 30 dneh razdre zavarovalno pogodbo, če ne bo plačala. Tožeča stranka je torej plačala premijo znotraj 30-dnevnega roka po opominu (8. 8. 2013, rok pa bi potekel 10. 8. 2013). Tožena stranka v pravdi ne trdi, da bi premijo vrnila.

8. Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da ko je v zavarovalni polici jasno določeno, da je začetek zavarovanja 16. 5. 2013 ob 24.00 uri in plačil po fakturi, gre za primer iz drugega odstavka 937. člena OZ oziroma za odloženo plačilo premije in s pričetkom zavarovanja ob sklenitvi pogodbe. Tožena stranka je izstavila račun 31. 5. 2013 z zapadlostjo 8. 6. 2013. Nato je podala opomin 11. 7. 2013, na katerem ponovno piše, da je začetek kritja 17. 5. 2013 in da ima še tožeča stranka 30 dni za plačilo premij. Ker je rok za plačilo potekel 10. 8. 2013, je bilo plačilo premije 8. 8. 2013 še znotraj roka. Gre torej za odloženo plačilo premije, ki je bila plačana znotraj roka. To pomeni, da je zavarovalno kritje nastopilo 17. 5. 2013. Ni pravilno razlogovanje sodišče, da gre za identični primer kot v zadevi II Ips 138/2015. V citirani zadevi je šlo za drugačno dejansko stanje in uporabo 913. člena ZOR, saj se je dogodek nanašal na čas, ko je veljal še ZOR in ni še stopil v veljavo OZ. ZOR pa je poznal drugačno ureditev, kot jo sedaj pozna 937. člena ZOR.

9. Izkaže se, da je zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ostalo dejansko stanje nezadosti neugotovljeno. Treba je izhajati iz stališča, da je šlo za dogovor kot izhaja iz zavarovalne police, to je drugi odstavek 937. člena ZOR in nato narediti ustrezne sklepe. Če se bo pokazalo, da je zavarovalno kritje teklo, pa je treba še odločiti o višini zahtevka za plačilo zavarovalnine (355. člen ZPP).

10. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.