Jedro

Če vloga - zahteva za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ne vsebuje vseh v 32. členu določenih listin, je ni mogoče obravnavati. Ker tožnica vloge ni dopolnila v roku, ki ji ga je tožena stranka določila, niti ni zaprosila za podaljšanje roka, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je po izteku roka vlogo kot nepopolno zavrgla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožničino tožbo proti sklepu tožene stranke z dne 6.3.2006, s katerim je bila na podlagi 2. in 3. odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje toženi stranki, da tožničina vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bila popolna, ker ni vsebovala nobene izmed listin, določenih v 3. odstavku 32. člena ZBPP. Tožnica omenjene pomanjkljivosti ni odpravila v roku, ki ga ji je tožena stranka določila s pozivom na odpravo pomanjkljivosti (sklep z dne 26.1.2006), ki je iztekel 13.2.2006, niti ni zaprosila za njegovo podaljšanje. Dne 15.2.2006 (torej po izteku roka za odpravo pomanjkljivosti) je v pisni vlogi, označeni kot odgovor na sklep, priložila nekatere izmed zahtevanih listin (fotokopijo osebne izkaznice, izpiska iz zemljiške knjige oziroma banke o stanju na računu ter potrdili o stalnem bivališču in o višini katastrskega dohodka). Ker tožnica pomanjkljivosti ni odpravila v roku, zaradi česar njene vloge ni bilo mogoče obravnavati, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožničino nepopolno vlogo zavrgla na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP, na kar je bila tožnica tudi sicer v pozivu opozorjena.

Tožnica v pritožbi navaja, da vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogla dopolniti v roku, ki ji je bil določen za odpravo pomanjkljivosti, ker je na prestajanju prostostne kazni. Ker pa je manjkajoče listine vendarle priložila (čeprav po izteku roka), prosi, da se njeni vlogi ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno odločilo, ko je tožbo v upravnem sporu zavrnilo s presojo, da je sklep tožene stranke pravilen in na zakonu utemeljen. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z razlogi izpodbijane sodbe, ki so skladni s podatki v upravnih spisih in določbami predpisov, na katere se prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi sklicuje.

Iz izpodbijane sodbe izhaja in tudi ni sporno, da je bila tožnica, po ugotovitvi tožene stranke, da ima njene vloge pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče obravnavati, pozvana, da mora vlogo dopolniti v določenem roku in opozorjena na posledice, če ne bo ravnala v skladu s pozivom. Ker tožnica zahtevanih podatkov toženi stranki ni posredovala, se pritožbeno sodišče strinja s presojo prvostopnega sodišča, da je tožena stranka ravnala v skladu z 2. odstavkom 67. člena ZUP, ko je v obravnavani zadevi tožničino nepopolno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgla. Po navedeni določbi organ, če stranka pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, njeno vlogo s sklepom zavrže. V pritožbi zoper izpodbijano sodbo tožnica ni navedla pritožbenih razlogov, zaradi katerih se sodba prvostopnega sodišča lahko izpodbija. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo glede tistih bistvenih kršitev določb postopka, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti, in glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da bistvene kršitve določb postopka niso bile storjene in da je prvostopno sodišče izpodbijano sodbo oprlo na pravilno pravno podlago.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.