Jedro

V skladu s petim odstavkom 48. člena ZBPP je upravičenec, kadar na podlagi poravnave dobi premoženje, razen v primeru iz drugega odstavka 48. člena ZBPP, dolžan povrniti polovico stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, v nobenem primeru pa ne več kot polovico vrednosti premoženja, prejetega na podlagi sklenjene poravnave.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč tožniku naložil povrnitev stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, v višini 115,00 € v odločbi navedenem roku na v odločbi naveden račun, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku na podlagi odločbe Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju št. Bpp 544/2014 z dne 5. 12. 2014 odobrena brezplačna pravna pomoč v zadevi izročitve premičnin, ki se je vodila pri Okrajnem sodišču na Ptuju pod opr. št. P 7/2015. V tej zadevi je bila dne 14. 4. 2015 sklenjena izvršljiva sodna poravnava, ki je takoj postala pravnomočna. Upravičenca je zastopal odvetnik A.A., temu pa so bili po sklepu z dne 21. 4. 2015 odmerjeni stroški v višini 257,03 €.

Na podlagi sodne poravnave z dne 14. 4. 2015 je nasprotna stranka upravičencu do brezplačne pravne pomoči plačala 230,00 €. Ta znesek predstavlja premoženje, ki je bilo pridobljeno v zvezi z zadevo, za katero je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč. Glede na to je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z določilom drugega in petega odstavka 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožniku naložil povrnitev stroškov brezplačne pravne pomoči v višini 115,00 €.

Tožnik je vložil tožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, nepravilne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila odločitev sprejeta na podlagi ZBPP, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 96/2004 s spremembami, to pa pomeni, da je bila odločitev sprejeta na podlagi zakonodaje, ki ni več v veljavi. Organ za brezplačno pravno pomoč bi moral upoštevati tudi spremembe, objavljene v Uradnih listih RS, št. 48/2001, 50/2004 in 23/2008. Razen tega je izrek izpodbijane odločbe nerazumljiv, tako da se ga ne da preizkusiti, saj je nejasen glede teka zamudnih obresti. Odločitev bi morala biti sprejeta na pravilni materialnopravno podlagi, od tožnika pa bi se lahko terjala le razlika glede na to, kar Republika Slovenija ne bi uspela izterjati od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o brezplačni pravni pomoči je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 48/2001, s spremembami objavljenimi v Uradnih listih RS, št. 50/2004, 23/2008, 15/2014 in 18/2014, zadnja sprememba pa je bila objavljena v Uradnem listu RS 19/2015 (ZBPP-C) in je v veljavi od 4. 4. 2015. Postopek, za katerega je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč, to je pravdna zadeva P 7/2015, ki je tekla pred Okrajnim sodiščem na Ptuju, se je pravnomočno končal s poravnavo dne 14. 4. 2015. Glede na to je v predmetni zadevi treba uporabiti ZBPP, kot je v veljavi po zadnji spremembi, torej ZBPP-C, saj prehodne in končne določbe ne določajo uporabe katerega od prejšnjih predpisov.

Z ZBPP-C uveljavljen 48. člen ZBPP določa da, če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona (prvi odstavek tega člena). Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje (drugi odstavek 48. člena ZBPP). V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek 48. člena ZBPP). S tem ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči plača znesek, ki ga državi dolguje nasprotna stranka, preide nanj terjatev, ki jo je imela država do nasprotne stranke (četrti odstavek 48. člena ZBPP).

Če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oziroma dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave (peti odstavek 48. člena ZBPP).

Odločitev je bila pravilno sprejeta na veljavni materialnopravno podlagi petega odstavka 48. člena ZBPP, zato so tožbene navedbe, ki zatrjujejo nasprotno neutemeljene. Tožnik je v postopku, za katerega mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, dne 14. 4. 2015 sklenil sodno poravnavo, na podlagi katere mu je nasprotna stranka plačala znesek 230,00 €. V skladu s petim odstavkom 48. člena ZBPP je upravičenec, kadar na podlagi poravnave dobi premoženje, razen v primeru iz drugega odstavka 48. člena ZBPP, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre, dolžan povrniti polovico stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, v nobenem primeru pa ne več kot polovico vrednosti premoženja, prejetega na podlagi sklenjene poravnave.

Iz naslova brezplačne pravne pomoči so bili odvetniku odmerjeni stroški v višini 257,03 €, polovica teh stroškov torej znaša 128,50 €, glede na to, da je tožnik po sodni poravnavi prejel znesek 230,00 €, pa je pravilna odločitev v izpodbijani odločbi, da je dolžan povrniti polovico tega zneska, to je 115,00 €.

Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Izrek izpodbijane odločbe je dovolj jasen. Iz njega izhaja, da je tožnik Republiki Sloveniji dolžan povrniti znesek 115,00 € v roku 15 dni, po poteku roka za plačilo pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Obresti začnejo torej teči, če znesek ne bo plačan v danem roku, prvi dan zamude. Glede drugih tožbenih navedb pa je zgoraj pojasnjeno, da odločitev ob zgoraj navedenem ugotovljenem dejanskem stanju temelji na pravilni materialnopravni podlagi, zato je izpodbijani upravni akt tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen. Glede na to je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).