Jedro

Tožnica je vložila prošnjo za BPP v zvezi z domnevnim kaznivim dejanjem domnevnega storilca, za katerega zahteva upravičenega tožilca za uvedbo preiskave ali za začetek kazenskega postopka sploh še ni bila podana, temveč je bila kazenska ovadba zavržena. To pa pomeni, da se formalni kazenski postopek sploh še ni niti začel, zato tudi nikakor ne gre za sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP na podlagi 7. člena ZBPP.

Enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh, ampak je o kršitvi načela enakosti iz 14. člena Ustave RS mogoče govoriti le takrat, kadar se enaki dejanski položaji obravnavajo različno. V konkretnem primeru tožnica ni z ničemer izkazala, da bi bila neenako obravnavana v primerjavi z drugimi prosilci za BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla prošnjo tožnice (v nadaljevanju tudi prosilka), ki jo je vložila priporočeno po pošti dne 28. 9. 2020 za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep Specializiranega državnega tožilstva št. Kt/11157/2020/SU/NO/5 z dne 7. 9. 2020. Svojo odločitev utemeljuje na podlagi 3. odstavka 2. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter 1. in 2. odstavka 61. člena Zakona o sodiščih.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka pojasnjuje pomen predpisanih pogojev za odobritev BPP ter ugotavlja, da tožnica svoje nepopolne vloge v danem roku ni ustrezno dopolnila, četudi jo je k temu tožena stranka pisno pozvala in jo istočasno opozorila na posledice neupoštevanja dodatnega poziva po 2. odstavku 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP, po katerem se vloga zavrže, če prosilka nepopolne vloge v danem roku ne dopolni. Njeno vlogo je zavrgla, ker tožnica, kljub dodatnemu pisnemu pozivu za dopolnitev pomanjkljive vloge z opozorilom na posledice neupoštevanja dodatnega poziva, svoje nepopolne vloge v danem roku ni ustrezno dopolnila s kratko navedbo očitanega kaznivega dejanja, dejstev in dokazov za utemeljevanje suma storitve kaznivega dejanja s strani imenovanega osumljenca ter razlogov za nadaljevanje kazenskega pregona zoper imenovanega, zoper katerega je kazensko ovadbo Specializirano državno tožilstvo že zavrglo s sklepom št. Kt/11157/2020/SU/NO/5 z dne 7. 9. 2020. 3. Tožnica vlaga tožbo in sodišču predlaga, naj zavrže izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v C. št. Bpp 660/2020 z dne 16. 10. 2020 in slednjemu naloži izdajo popravnega sklepa, s katerim naj se tožnici omogoči, ob pomoči odvetnice A.A., pri Okrajnem sodišču v C. vložiti obtožni predlog zoper policijskega inšpektorja specialista B.B.., PP D., češ da je doslej Okrajno sodišče v E.i nedopustno in nezakonito obravnavalo dosedanje tožničine pritožbe zoper policiste PP D.. Ker je bila z izpodbijanim sklepom zavržena njena prošnja, je zato zamudila tridesetdnevni rok, naveden v pravnem pouku sklepa Specializiranega državnega tožilstva št. Kt/11157/2020/SU/NO/5 z dne 7. 9. 2020. Toženi stranki očita kršitev tožničinih ustavnih pravic iz 14., 25. in 28. člena Ustave. Tožbi prilaga tudi listine (tožbene priloga A1 - A8) in uveljavlja oprostitev plačila sodne takse.

4. Tožena stranka je po pozivu sodišča na podlagi 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v danem roku predložila predmetni upravni spis in vložila odgovor na tožbo. Izrecno vztraja pri izdanem sklepu in se nanj v celoti sklicuje. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi ostaja med strankama sporno vprašanje, ali je tožena stranka v danih okoliščinah konkretnega primera imela podlago za zavrženje tožničine vloge kot nepopolne na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP.

7. Skladno s 1. odstavkom 66. člena ZUP je vloga nepopolna, če ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da se lahko obravnava. Potrebne sestavine vloge za odločanje o pravici do BPP so določene z določili ZBPP, saj mora, glede na namen BPP, vloga organu omogočiti, da preveri izpolnjevanje vseh kumulativno predpisanih subjektivnih in objektivnih pogojev za dodelitev BPP po določilih 11. člena do 24. člena ZBPP. Zakonodajalec je namreč z določili 32. člena ZBPP predpisal, da mora prosilec prošnjo vložiti pisno na predpisanem obrazcu, v katerem mora med drugim navesti tudi podatke o zadevi v zvezi s katero uveljavlja odobritev BPP. Skladno z določbami 1. odstavka 20. člena ZBPP pa organ za BPP tudi po uradni dolžnosti pridobi za ugotavljanje materialnega položaja prosilca potrebne osebne podatke. Ker v tožničini prošnji za BPP z dne 28. 9. 2020, ki jo je tožena stranka priporočeno po pošti prejela dne 29. 9. 2020 in se nahaja v predloženih upravnih spisih, niso navedene potrebne sestavine vloge za odločanje o izpolnjevanju vsebinskega oziroma objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP za odobritev zaprošene BPP, četudi mora že sama vloga, glede na namen BPP, pristojnemu organu omogočiti, da preveri izpolnjevanje vseh predpisanih finančnih in vsebinskih pogojev za odobritev BPP, ki jih je zakonodajalec opredelil z določili 11. člena do 24. člena ZBPP. Kot je pravilno pojasnila že tožena stranka v izpodbijanem sklepu, se pri presoji dodelitve BPP namreč, poleg finančnega oziroma ekonomskega, kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja) in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja).

8. Po povedanem je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je za svojo odločitev pravilno in celovito navedla tožena stranka v izpodbijanem sklepu, zato se nanje, da jih ne ponavlja, izrecno in v celoti zgolj sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1), kolikor ni v nadaljevanju drugače obrazloženo.

9. Po 1. odstavku 1. člena ZBPP je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Glede na 1. odstavek 7. člena ZBPP se BPP po tem zakonu lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, ki so določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

10. Iz navedenega izhaja, da se BPP dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, kamor zakon šteje tudi varstvo v kazenskih zadevah. Vendar pa je v konkretni zadevi po presoji sodišča tožnica zaprosila za odobritev BPP v postopku, v katerem se omenjena pravica sploh še ne uresničuje. Tožnica je namreč vložila prošnjo za BPP v zvezi z domnevnim kaznivim dejanjem domnevnega storilca, za katerega zahteva upravičenega tožilca za uvedbo preiskave ali za začetek kazenskega postopka sploh še ni bila podana, temveč je bila kazenska ovadba zavržena. To pa pomeni, da se formalni kazenski postopek sploh še ni niti začel, o čemer se je enako opredelilo tudi že Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu št. II Up 198/2013 z dne 18. 8. 2013, v katerem je zavzelo stališče, da se kazenski postopek po 1. odstavku 19. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) uvede na zahtevo upravičenega tožilca. Ker torej v konkretnem primeru taka zahteva upravičenega tožilca še ni bila podana, kazenski postopek še ni bil uveden, zato tudi nikakor ne gre za sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP na podlagi 7. člena ZBPP.

11. Kar pa zadeva tožbene navedbe o kršitvah pravic tožnice iz 14., 25. in 28. člena Ustave, pa sodišče ugotavlja, da gre sicer zgolj za posplošene in nekonkretizirane tožbene očitke. Tožnica tudi ni niti zatrjevala in tudi ne izkazala, da bi bila pri obravnavi prošnje za dodelitev BPP kakorkoli diskriminirana v primerjavi z drugimi prosilci. Načelo enakosti pred zakonom določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino (14. člen Ustave RS). Načelo enakosti pomeni eno temeljnih ustavnih norm in pomeni pravico posameznika do zagotovitve enakosti, tako pri postavljanju, kot pri uporabi prava (enakost v zakonu in enakost pred zakonom). Vendar pa načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh, ampak je o kršitvi načela enakosti iz 14. člena Ustave RS mogoče govoriti le takrat, kadar se enaki dejanski položaji obravnavajo različno. V konkretnem primeru tožnica ni z ničemer izkazala, da bi bila neenako obravnavana v primerjavi z drugimi prosilci za BPP.

12. Sodišče tožnici dodatno pojasnjuje, da zatrjevano slabo materialno in finančno stanje samo po sebi še ne zadošča za odobritev zaprošene BPP. Do BPP so namreč upravičene le tiste osebe, ki jo potrebujejo za uveljavljanje pravice do sodnega varstva in ki kumulativno izpolnjujejo vse predpisane zakonske pogoje, ki jih je določil zakonodajalec z določili 11. do 24. člena ZBPP.

13. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so relevantne za odločitev, je sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Po sodniku posamezniku je odločilo na podlagi 2. alineje 2. odstavka 13. člena ZUS-1. 15. O predlogu za taksno oprostitev, ki ga je tožnica podala hkrati s tožbo, sodišče ni posebej odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP taksa ne plača.