Jedro

Glede na zakonsko pooblastilu prvostopenjskemu organu, da lahko glede gradnje na kmetijskem zemljišču določi tudi strožje pogoje (tako četrti odstavek 3.č člena ZKZ), bi moral prvostopenjski organ glede lokacije novega kmetijsko-gozdarskega objekta primarno presojati pogoje kot določene v Odloku OPN Mozirje in sicer, da morajo biti lokacije za nove kmetijsko-gozdarske objekte določene tako, da ne zmanjšujejo vrednosti krajinske slike prostora in sledijo posebnostim tradicionalnega umeščanja takšnih objektov v prostor, v sklopu kmetijskih gospodarstev in ob gozdnem robu. Prvostopenjski organ pa se je v tem delu opredelil samo do pogoja "v sklopu kmetijskega gospodarstva" in pri tem napačno uporabil materialno pravo glede razlage njegovega pomena.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Mozirje št. 330-130/2020-10 z dne 16. 6. 2020 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Uvodno o upravnem postopku

1.Upravna enota Mozirje (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z odločbo št. 351-130/2020-10 z dne 16. 6. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zavrnil zahtevo tožnika za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta - kozolca, na zemljišču s parc. št. 414/1 k.o. ... (I. točka izreka) in odločil, da stroškov postopka ni (II. točka izreka).

2.Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bila gradnja nezahtevnega objekta - kozolca predvidena na zemljišču s parc. št. 414/1 k.o. ..., katere zemljiškoknjižni lastnik do celote je tožnik, in ki se prostorsko ureja z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje v zvezi z Odlokom o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje (v nadaljevanju Odlok OPN Mozirje), izhaja, da parcela leži v enoti urejanja (EUP) - LU33, ki je po namenski rabi kmetijsko zemljišče, po podrobnejši namenski rabi pa spada med druga kmetijska zemljišča K2 (tretji odstavek 61. člena OPN Mozirje). Prvostopenjski organ je tožniku 30. 4. 2020 posredoval svoje ugotovitve in razložil, da iz prostorsko informacijskega sistema Občine Mozirje izhaja, da kozolec ne bo postavljen na lokaciji, na kateri je pretežni del kmetijskih zemljišč oziroma ne bo postavljen v bližini že obstoječih kmetijskih gospodarstev (tako 123. člen Odloka OPN Mozirje). Tožnik se je do ugotovitev opredelil, in navedel, da bi se pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank morali uporabiti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa, brez nesorazmernega posega v človekove pravice. Tožnik je v opredelitvi na ugotovitve prvostopenjskega organa še navedel, da izpolnjuje določila 3.ča člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki določa količino površin, ki jih mora investitor imeti v lasti oziroma zakupu.

Navaja še, da bi želel postaviti tradicionalni in s kulturno dediščino obogaten objekt ob rob gozda in hkrati ob že obstoječe kmetijsko gospodarstvo - kmetijo (kmetijske objekte), kateremu je to zemljišče tudi nekoč pripadalo.

3.Iz mnenja, ki ga je Občina Mozirje posredovala v upravnem postopku, izhaja, da gradnja nezahtevnega objekta - kozolca-hleva, ne upošteva pogojev 123. člena Odloka OPN Mozirje, saj predviden objekt ni umeščen v prostor v sklopu kmetijskega gospodarstva investitorja, zato gradnja ni skladna s prostorskim aktom. Tožnik je na te ugotovitve ponovno podal pripombe, dodatno pa še navedel, da naj bi Občina Mozirje in prvostopenjski organ k razlagi 123. člena Odloka OPN Mozirje (Uradni list RS, št. 46/15, 105/15 - tehnični popravek ter 74/16 in 44/17 - avtentični razlagi, 65/18), dodala besedi "v celoti" in "investitor" oziroma, da mora biti investitor lastnik kmetijskih gospodarstev v sklopu katerih se gradi novi objekt. Po njegovem mnenju teh dveh zahtev ni v 123. členu Odloku OPN Mozirje.

4.Prvostopenjski organ ob sklicevanju na v času izdaje izpodbijane odločbe veljavno pravno podlago, in sicer 43. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ), 3.ča člena ZKZ, 3. in 4. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), 2. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju Pravilnik) in 123. člena Odloka OPN Mozirje, povzame, da je zahtevek tožnika potrebno zavrniti. Glede na 123. člen Odloka OPN Mozirje bi bilo potrebno nov objekt umestiti v sklop kmetijskega gospodarstva in ob gozdni rob. Dejstvo, da predvideni kozolec ne bo postavljen na lokaciji, na kateri je pretežni del kmetijskih zemljišč investitorja, pomeni, da predvidena gradnja ni v skladu s 123. členom Odloka OPN Mozirje (prvostopenjski organ se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča št. III U 8/2014 z dne 11. 12. 2014) in je tako v nasprotju s prvo točko prvega odstavka 43. člena GZ, zato je treba zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta zavrniti. Predvidena lokacija za postavitev kozolca na kmetijskem zemljišču parc. št. 414/1 k.o. ..., je od osnovnega gospodarstva na naslovu X., kjer se nahajata stanovanjska hiša in objekt za spravilo pridelkov, oddaljena cca 270 m zračne linije (podatek PISO) in naj bi bila tudi edina nepremičnina v lasti investitorja na tej lokaciji, zato je ni mogoče šteti v sklop kmetijskega gospodarstva tožnika. Vse druge nepremičnine in objekti na parc. št. 411/1 k.o. ..., na katere se tožnik sklicuje in zatrjuje, da bodo s postavitvijo njegovega kozolca zaokrožile njegovo kmetijsko gospodarstvo, so v lasti drugih lastnikov. Med parc. št. 414/1 in parc. št. 411/1, obe k.o. ..., poteka tudi kategorizirana občinska cesta. Prvostopenjski organ je v evidenci Registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG) preveril in ugotovil, da na parc. št. 411/1 k.o. ..., res ni registriranega kmetijskega gospodarstva, je pa tožnik v RKG vpisan kot čebelar in kot tak nosilec kmetijskega gospodarstva, kar je bil razlog za vpis in dodelitev MID-a, pri tem razen čebel drugih živali nima vpisanih.

5.Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor, sedaj Ministrstvo za naravne vire in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) kot neutemeljeno zavrnil (I. točka izreka) in odločil, da stroškov postopka ni (II. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da se je drugostopenjski organ oprl na podatke, ki jih je prvostopenjski organ pridobil na podlagi vpogleda v lastne evidence (izpis iz RKG za KMG-MID ...) in sicer, da je tožnik nosilec kmetijskega gospodarstva (kmetija), vpis čebelarja, na naslovu kmetijskega gospodarstva: X. Po podatkih Priloge 1 Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) spada obravnavna gradnja kozolca med nezahtevne objekte, kamor spadajo stavbe za skladiščenje pridelka - kozolci (št. klasifikacije 12713), ki so lahko izvedeni do površine 150 m2, do dveh etaž in ne glede na višino. Ker je predmet obravnave gradnja na kmetijskem zemljišču, je bilo najprej potrebno preveriti izpolnjevanje pogojev po določbi 3.ča člena ZKZ. V tej zvezi je bilo ugotovljeno, da je zadoščeno pogoju po lastništvu najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine.

6.Drugostopenjski organ je še ugotovil, da je prvostopenjski organ na podlagi določil iz 123. člena Odloka OPN Mozirje, in sicer da je potrebno lokacije za nove kmetijsko-gozdarske objekte določati v sklopu kmetijskih gospodarstev, pravilno sledil določbi 3. člena ZKme-1, ki podaja definicijo kmetijskega gospodarstva, in sicer da je organizirano v eni od tam naštetih oblik - pri tem je po določbi alineje č) 3. člena ZKZ kot kmetijsko gospodarstvo opredeljena kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri čemer se za kmetijo šteje tudi čebelarka ali čebelar, ki ni samostojni podjetnik posameznik. Prvostopenjski organ je v zvezi z obravnavano gradnjo od Občine Mozirje, na podlagi 31. člena GZ pravilno pridobil tudi "Mnenje za gradnjo nezahtevnega objekta - kozolec-hlev na parceli št. 414/1 v k.o. ..." št. 351-0037/2020-2 z dne 6. 5. 2020 glede skladnosti predvidenega posega v prostor s prostorsko izvedenimi akti Občine Mozirje.

7.Drugostopenjski organ je po preučitvi tako ugotovljenega dejanskega stanja prvostopenjskega organa zaključil, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnik ni izkazal pogoja glede skladnosti gradnje s prostorskim aktom, saj naj bi imelo kmetijsko gospodarstvo naslov kmetijskega gospodarstva preveč oddaljen od predvidene lokacije gradnje kozolca. Postavitev kozolca zato ni predvidena v sklopu kmetijskega gospodarstva tožnika. Lokacije za nove kmetijsko-gozdarske objekte bi po mnenju drugostopenjskega organa morale biti v neposredni bližini oziroma v sklopu naslova ali sedeža kmetijskega gospodarstva, katerega nosilec je investitor gradnje, ta pogoj pa za gradnjo tožnikovega objekta naj ne bi bil izpolnjen.

8.Drugostopenjski organ še pojasni, da na odločitev nima vpliva nepravilno navajanje sodbe III U 8/2014 z dne 11. 12. 2014 v izpodbijani odločbi, kot tudi ne očitek pritožnika, ki se nanaša na navedbe glede kršitve določb tretjega odstavka 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), da bi naj prvostopenjski organ uporabljal samo tiste s predpisi določene ukrepe, ki so zanj kot investitorja neugodni in hkrati niso točno določeni. Po ugotovitvi, kateri materialni predpis je tisti, s katerim se ureja konkretni poseg na predmetnem območju in kakšni so glede na materialni predpis pogoji gradnje, je prvostopenjski upravni organ pravilno in zakonito presodil, da ti pogoji niso podani in ob sklicevanju na zgoraj navedene predpise zaključil, da v predmetni zadevi gradbenega dovoljenja ni bilo mogoče izdati, ker gradnja ni skladna z določbami prostorskega akta.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

9.Tožnik v tožbi navaja, da je pri prvostopenjskemu organu vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta - kozolca na zemljišču parc. št. 414/1 k.o. ..., ki jo je prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo zavrnil. Tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava zato vlaga tožbo v tem upravnem sporu in pojasnjuje, da sta upravna organa zavzela stališče, da za izdajo gradbenega dovoljenja ni izpolnjen pogoj skladnosti gradnje s prostorskim aktom (1. alineja prvega odstavka 43. člena GZ v zvezi z določbami 123. člena Odloka OPN Mozirje), in sicer da naj ne bi bil izpolnjen pogoj "v sklopu kmetijskih gospodarstev", saj da je načrtovan objekt cca. 270 m oddaljen od objekta z naslovom X., kjer je prijavljen sedež tožnikovega kmetijskega gospodarstva. Takšna razlaga bi naj bila napačna, saj upravna organa neutemeljeno enačita pojem "kmetijsko gospodarstvo" in ,,gospodarski objekti". Kmetijsko gospodarstvo pa nikakor ni sopomenka za gospodarske objekte, prav tako ne zajema samo sedež kmetijskega gospodarstva. Smisel določitve sedeža kmetijskega gospodarstva je v tem, da je določeno, na kateri naslov se nosilcu kmetijskega gospodarstva vročajo poštne pošiljke. Nikakor pa določitev sedeža kmetijskega gospodarstva ne pomeni, da je kmetijsko gospodarstvo omejeno samo na objekt ali lokacijo, kjer je prijavljen sedež.

10.Tožnik nadalje navaja, da v Odloku OPN Mozirje pri umeščanju pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na kmetijska zemljišča ni določenega nikakršnega pogoja glede bližine oziroma oddaljenosti od objekta oziroma lokacije, kjer je prijavljen sedež kmetijskega gospodarstva.

Po stališču tožnika je v primeru, ko je objekt umeščen na kmetijsko zemljišče, ki je del kmetijskega gospodarstva, to še vedno "v sklopu kmetijskega gospodarstva". Če bi se sporna določba razlagala tako, da bi moral biti vsak nov kmetijsko-gozdarski objekt lociran "v sklopu obstoječih objektov na sedežu kmetijskega gospodarstva" in hkrati "ob gozdnem robu" bi to pomenilo, da takšnih objektov praviloma sploh ne bi bilo možno graditi, saj je sedež kmetijskega gospodarstva večinoma na poseljenem območju in ne ob gozdnem robu. Po mnenju tožnika je bistven namen oziroma smisel sporne določbe v tem, da se novi kmetijsko-gozdarski objekt ne gradijo npr. sredi travnika ali njive, pač pa bodisi na območju obstoječe pozidave bodisi ob gozdnem robu. Da je bil tak namen pripravljavca prostorskega akta, je razvidno tudi iz njihovega e-poštnega dopisa z dne 13. 8. 2020. Da je gradnja novih objektov dovoljena tudi izven sklopa obstoječih objektov na sedežu kmetijskega gospodarstva dokazuje tudi zadnji odstavek 123. člena Odloka OPN Mozirje, ki določa: "V primeru umeščanja novih objektov v prostor mora biti to izvedeno na način, da se za dostop do objektov lahko uporabljajo obstoječe poljske poti, ki lahko hkrati služijo več lastnikom zemljišč hkrati". Na ta način po mnenju tožnika pri obstoječih objektih na sedežu kmetijskega gospodarstva ni poljskih poti, saj se te glede na njihovo funkcijo nahajajo na kmetijskih zemljiščih izven pozidanega območja.

11.Tožnik sodišču še predlaga, da na podlagi pravila exception illegalis (125. člen Ustave RS) odkloni uporabo spornega dela določbe 123. člena Odloka OPN Mozirje in sicer iz razloga, ker je sporna določba zaradi nejasnosti in kontradiktornosti neskladna z načelom pravne države (2. člen Ustave RS) in povzroča arbitrarno razlago v škodo tožniku. Slednjemu pa se neupravičeno in nesorazmerno omejuje lastninska pravica, ki vključuje tudi pravico uporabljati svoje zemljišče na način, da na njem zgradi objekt, ki ga potrebuje.

12.Tožnik še povzame, da je predmetni poseg načrtovan tako, da ne bo onemogočal dostopa do kmetijskih zemljišč. Lokacija kmetijskega objekta je določena tako, da ne zmanjšuje vrednosti krajinske slike prostora, hkrati je v bližini že obstoječih objektov, ki so čez cesto, in bo postavljen oziroma zgrajen ob gozdnem robu. Okoliščina, da tožnik ni lastnik bližnjih objektov, ne more biti odločilna. Odlok OPN Mozirje namreč ne določa pogoja, da bi moral biti investitor lastnik obstoječih objektov v bližini. Kriterij za dovoljenost gradnje je zato lahko le obstoječe stanje prostora, ne pa trenutno lastniško stanje.

13.Ker naj bi oba upravna organa napačno uporabila materialno pravo, tožnik z vložitvijo te tožbe zahteva, da se izpodbijano odločbo odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek z usmeritvijo sodišča glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem zahteva še povračilo stroškov.

14.Toženka je po pozivu sodišču posredovala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Odločanje brez glavne obravnave

15.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi pisnih vlog strank in njunih pisnih dokazih (prvi odstavek 279.a člena ZPP).

K I. točki izreka

16.Tožba je utemeljena.

17.V obravnavani zadevi ni sporno, da je predmet zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec), ki sodi med nezahtevne objekte oziroma stavbe za skladiščenje pridelka - kozolci in da je tožnik zemljiškoknjižni lastnik kmetijskega zemljišča predvidene gradnje na parc. št. 414/1, k.o. ..., ki je po namenski rabi prostora razvrščeno med območja kmetijskih zemljišč, po podrobnejši namenski rabi pa med druga kmetijska zemljišča K2. Sporno tudi ni, da je tožnik nosilec kmetijskega gospodarstva in je v RKG vpisan kot čebelar. Sporno pa je, ali pomožni kmetijsko-gozdarski objekt (kozolec) in s tem kmetijsko zemljišče, na katerem je predvidena gradnja, spada v sklop istega kmetijskega gospodarstva, katerega nosilec je tožnik, in ali so za postavitev tega objekta izkazani pogoji, ki jih določa Odlok OPN Mozirje.

18.V času izdaje izpodbijane odločbe je potrebno ob takrat veljavnem GZ, ki v prvem odstavku 43. člena določa pogoje, pod katerimi upravni organ izda gradbeno dovoljenje, in ker je predmet gradnje umeščen na kmetijsko zemljišče, upoštevati tudi določila takrat veljavnega ZKZ. Ta v 3.ča členu, določa, da lahko, ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, staje in pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu: a) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali b) najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.

19.ZKZ je v točki b) prvega odstavka 3.č člena določal, da lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu na območjih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti. Pri tem je bilo v četrtem odstavku 3.č člena ZKZ določeno, da lahko lokalna skupnost v prostorskem aktu lokalne skupnosti na območjih kmetijskih zemljišč dopusti gradnjo določenih objektov ali posegov v prostor. Po vpogledu v Odlok OPN Mozirje, ki je veljal na območju kmetijskega zemljišča predvidene gradnje objekta, je v prvem odstavku 123. člena določeno, da na območjih najboljših in drugih kmetijskih zemljišč (K1 in K2), kamor spada tudi kmetijsko zemljišče, na katerem bi tožnik gradil objekt, veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji, in sicer da morajo biti lokacije za nove kmetijsko-gozdarske objekte določene tako, da ne zmanjšujejo vrednosti krajinske slike prostora in sledijo posebnostim tradicionalnega umeščanja takšnih objektov v prostor, v sklopu kmetijskih gospodarstev in ob gozdnem robu. V primeru umeščanja novih objektov v prostor mora biti to izvedeno na način, da se za dostop do objektov lahko uporabljajo obstoječe poljske poti, ki lahko hkrati služijo več lastnikom zemljišč hkrati. Občina je v zvezi s tem členom 15. 11. 2016 sprejela tudi avtentično razlago (objavljeno v Ur. l. RS, št. 74/2016), da so v celoti dopuščeni posegi in druge prostorske ureditve pod enakimi pogoji tako na območjih K1 - najboljša kmetijska zemljišča, kot na območjih K2 druga kmetijska zemljišča.

20.Po presoji sodišča določba 123. člena Odloka OPN Mozirje dopušča gradnjo novih nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov tudi na kmetijskih zemljiščih. Lokacije gradnje novih objektov morajo biti določene tako, da ne zmanjšujejo vrednosti krajinske slike prostora in sledijo posebnostim tradicionalnega umeščanja takšnih objektov v prostor, v sklopu kmetijskih gospodarstev in ob gozdnem robu. Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ v tej zvezi odločil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja, da bi bilo kmetijsko zemljišče umeščeno v območje njegovega kmetijskega gospodarstva in se opre na definicijo kmetijskega gospodarstva, ki jo podaja 3. člen ZKme-1. Skladno z 2. točko prvega odstavka 3. člena ZKme-1 se šteje, da je kmetijsko gospodarstvo organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano v eni izmed tam naštetih oblik, pri tem je po določbi alineje č) prvega odstavka 3. člena ZKZ kot kmetijsko gospodarstvo opredeljena kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri čemer se za kmetijo šteje čebelarka ali čebelar, ki ni samostojni podjetnik posameznik. To določilo velja tudi za tožnika, ki je bil v RKG za KMG-MID ... kot čebelar vpisan 10. 2. 2017 in ima kmetijsko gospodarstvo registrirano na naslovu na X. Iz zgoraj navedene definicije, ki dopolnjuje določila Odloka OPN Mozirje glede pomena "v sklopu kmetijskega gospodarstva" tako ne izhaja, da je kmetijsko gospodarstvo samo tam kjer se nahaja sedež oziroma naslov kmetijskega gospodarstva. Sodišče pritrjuje, da je 2. člen Pravilnika res določal, da je naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva lokacija na kateri je pretežni del kmetijskih zemljišč, rejnih živali ali objektov in naprav za izvajanje kmetijske dejavnosti. Če je naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva na lokaciji, ki je ni mogoče opredeliti s hišno številko, se navedejo podatki o občini, naselju in geografskih koordinatah lokacije. Pri tem naslov ali sedež ne more pomeniti, da je na ta način potrebno tudi razlagati določilo "v sklopu kmetijskih gospodarstev" kot določeno v 123. členu Odloka OPN Mozirje. Nenazadnje 2. člen Pravilnika, na katerega se sklicuje prvostopenjski organ, ne vsebuje določila, da je kmetijsko gospodarstvo samo tam kjer je njegov naslov oziroma sedež, ampak je določeno "pretežni del", kar po presoji sodišča omogoča sklepanje, da se kmetijska zemljišča lahko nahajajo tudi izven sedeža oziroma naslova kmetijskega gospodarstva. Tudi po 2. točki prvega odstavka 3. člena ZKme-1 po kateri je kmetijsko gospodarstvo organizacijsko in poslovno zaokrožena celota, je naslov oziroma sedež določen le kot eden izmed elementov, ki jih mora kmetijsko gospodarstvo obsegati.

21.Tudi ni mogoče pritrditi ugovoru toženke, da kmetijsko gospodarstvo skupaj s kmetijskim zemljiščem parc. št. 411/1 k.o. ... ne predstavlja zaokrožene celote, saj da objekti niso v lasti tožnika in na njej tožnik tudi nima registriranega kmetijskega gospodarstva. Glede sedeža oziroma naslova je sodišče že pojasnilo, da ga ni mogoče enačiti z lokacijo kmetijskega gospodarstva, glede zaokrožene celote pa nadalje še pojasnjuje, da zaokrožene celote kmetijskega gospodarstva ne predstavljajo zgolj nepremičnine v lasti nosilca kmetijskega gospodarstva. ZKme-1 v prvem odstavku 5. člena določa, da ima nosilec kmetijskega gospodarstva pravico do uporabe zemljišč kmetijskega gospodarstva in je odgovoren za obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona. Šteje se, da ima nosilec pravico do uporabe zemljišč, ki so vpisane v RKG. Drugi odstavek istega člena pa določa, da se šteje, da ima nosilec pravico do uporabe zemljišč iz prejšnjega odstavka, če je lastnik ali zakupnik zemljišč, oziroma ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišča. 5. člen ZKme-1 torej predvideva pravico do uporabe povezuje z lastništvom, vendar dopušča tudi druge podlage pravice do uporabe kmetijskih zemljišč (zakupna pogodba, soglasje lastnika), česar pa prvostopenjski organ niti ni ugotavljal v postopku, ampak je zgolj sklepal, da zaradi dejstva, da tožnik ni lastnik sosednjih nepremičnin na parc. št. 411/1 k.o. ... in njenih objektov ter da tam tudi nima registriranega kmetijskega gospodarstva, postavitev kozolca naj ne bi predstavljala zaokroženo celoto s kmetijskim gospodarstvom na naslovu X.

22.Skladno z drugim odstavkom 5. člena ZKme-1 je dopuščen sklep, da pravica do uporabe izhaja tudi iz dejstva, ko vpis ni izveden. Prvi odstavek 12. člena Pravilnika pa določa, kdaj se površine, ki po evidenci dejanske rabe spadajo med druge kmetijske površine, gozd in druga nekmetijska zemljišča izločijo iz grafične enote rabe kmetijskega gospodarstva (v nadaljevanju GERK) in se ne vpisujejo v RKG. Prvostopenjski organ bi za zaključek, da objekti na parc. št. 411/1 k.o. ... niso del zaokrožene gospodarske celote kmetijskega gospodarstva na naslovu X., primarno to moral ugotoviti, saj lastništvo kmetijskih zemljišč ni edina pravna podlaga pravice do njihove uporabe.

23.Ob uporabi določil ZKme-1, ZKZ in Pravilnika, ki v tem delu dopolnjujejo pojem "v sklopu kmetijskega gospodarstva", kot izhaja iz 123. člena Odloka OPN Mozirje, je prvostopenjski organ, ki mu je sledil tudi drugostopenjski organ, pojem uporabil v nasprotju z določili materialnega prava. Velja upoštevati, da je tematika kmetijskih zemljišč urejena v več področnih zakonih. V času sprejema ZKme-1, na drugi obravnavi zakona (26. 3. 2007), je bilo v predlogu k 3. členu ZKme-1 (ki med drugim opredeljuje kmetijsko gospodarstvo) pojasnjeno, da je potrebno upoštevati posebnosti posameznega področja, in izhajati iz definicij kot določenih v posameznem zakonu. Četudi torej določeni zakoni težijo k temu, da posamezne kmetije niso razdrobljene, to ni mogoče uporabiti za vse primere. Neživljenjsko namreč je, da bi v sklop kmetijskega gospodarstva spadala samo kmetijska zemljišča v tesni bližini oziroma v sklopu naslova ali sedeža kmetijskega gospodarstva, katerega nosilec je investitor gradnje, saj je že sama pokrajina zelo raznolika, s tem pa tudi nepremičnine in njihova namembnost.

24.Glede na zakonsko pooblastilu prvostopenjskemu organu, da lahko glede gradnje na kmetijskem zemljišču določi tudi strožje pogoje (tako četrti odstavek 3.č člena ZKZ), bi moral prvostopenjski organ glede lokacije novega kmetijsko-gozdarskega objekta primarno presojati pogoje kot določene v Odloku OPN Mozirje in sicer, da morajo biti lokacije za nove kmetijsko-gozdarske objekte določene tako, da ne zmanjšujejo vrednosti krajinske slike prostora in sledijo posebnostim tradicionalnega umeščanja takšnih objektov v prostor, v sklopu kmetijskih gospodarstev in ob gozdnem robu. Prvostopenjski organ pa se je v tem delu opredelil samo do pogoja "v sklopu kmetijskega gospodarstva" in pri tem napačno uporabil materialno pravo glede razlage njegovega pomena, kot je bilo pojasnjeno v predhodnih točkah. V tem oziru bi se organ moral opredeliti do vseh pogojev, torej da lokacije nove gradnje ne zmanjšujejo vrednosti krajinske slike prostora in sledijo posebnostim tradicionalnega umeščanja takšnih objektov v prostor in so določene ob gozdnem robu, čeprav bi to pomenilo, da zaradi (ne)izpolnjevanja enega pogoja, prvostopenjski organ ostalih pogojev ni preverjal, saj morajo ti biti izpolnjeni kumulativno (uporaba veznika "in"). Posledično tudi ni mogoče zaključiti, da gradnja po 1. alineji prvega odstavka 43. člena GZ ni skladna z določbami prostorskega akta.

25.Sodišče nadalje še ugotavlja, da je sklicevanje na sodno prakso III U 8/2014 z dne 11. 12. 2014 neustrezno, saj je tam podzakonski akt (Priloga 4 Občinskega podrobnega načrta MOL ID) določil, da je gradnja na kmetijskih zemljiščih K1 dopustna v neposredni bližini enote urejanja, v kateri že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije. Pri tem Odlok OPN Mozirje, ki se v tej zadevi uporablja kot podzakonski akt, takega določila ne vsebuje. Še več, v letu 2018 je bil sprejet Odlok o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje - SD OPN 1, ki je glede lokacije za nove kmetijsko-gozdarske objekte zbrisal določilo glede oddaljenosti novih objektov od obstoječe kmetije, pri čemer je bilo za kozolce pred tem tudi dopustno, da so izven območja kmetije. V času izdaje izpodbijane odločbe pa Odlok o OPN Mozirje tega določila ni več vseboval, kar pomeni, da bi organ moral presojati zgolj pogoje, kot jih določa 123. člen Odloka OPN Mozirje. Pri tem pa ne bi smel širiti pomena "v sklopu kmetijskega gospodarstva", ki ne zajema gradnje novih kmetijsko-gozdarskih objektov v tesni bližini oziroma v sklopu naslova ali sedeža kmetijskega gospodarstva, kot razlago pojma dopolni še drugostopenjski organ.

26.Sodišče posledično ugotavlja, da je v obravnavani zadevi, glede razlage pogojev lokacije postavitve novega objekta na kmetijskem zemljišču skladno z OPN Mozirje, toženka napačno uporabila materialno pravo, zato je izpodbijana odločba nezakonita. Sodišče je posledično tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Toženka je v ponovljenem postopku skladno s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

K II. točki izreka

27.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR, kar skupaj znese 347,70 EUR. Zakonske obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Vračilo plačane sodne takse bo v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o sodnih taksah v zvezi določbo točke c opombe 6.1. taksne tarife izvršilo sodišče po uradni dolžnosti.

-------------------------------

1Najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov.

2Drugače naj bi bilo po prejšnjem besedilu OPN (Ur. l. RS, št. 46/2015), ki je veljalo do 20. 10. 2018. Prejšnje besedilo je namreč vsebovalo določbo: "Novi objekti se lahko v prostor umeščajo le v neposredno okolico obstoječe kmetije, in sicer v radiu največ 50 m. Izjema so kozolci, ki lahko stojijo tudi izven območja kmetije, vendar le v primeru, kadar je postavitev kozolca hkrati tudi krajinska tipika območja".

3Pomen posameznih izrazov, uporabljenih v tem zakonu kot sistemskem, se razlikuje od njihovega pomena v drugih zakonih. Tako npr. kmetijstvo po Zakonu o Kmetijsko gozdarski zbornici (za razliko o predlagane opredelitve kmetijske dejavnosti), izključuje storitve za rastlinsko pridelavo in živinorejo (prim. npr. tudi pojme kmetijsko gospodarstvo, kmetijski obrat ali kmetijska gospodarska enota po Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč); Mnenje k predlogu zakona o kmetijstvu (ZKme-1), (druga obravnava), št. 322-01/00-7/13 EPA 1916-IV z dne 26. 3. 2007.

4Po sodni praksi je namreč mogoče to določbo razumeti le tako, da lahko občina določi katerekoli strožje pogoje, kot so zakonski pogoji o zahtevanih kmetijskih površinah v lasti ali zakupu. Tako sodba I U 836/2022-20 z dne 1. 7. 2024, sodba I U 902/2022-18 z dne 3. 7. 2024.

521. in 22. točka obrazložitve.

Zveza:

Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 43 Zakon o kmetijskih zemljiščih (1996) - ZKZ - člen 3ča Zakon o kmetijstvu (2008) - ZKme-1 - člen 3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.