Jedro

Tožeča stranka je na naroku sicer navedla vrednost spornega predmeta, vendar nediferencirano, skupno za vse zahtevke. Taka navedba ni v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP, zato ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarna tožbena zahtevka za ugotovitev neveljavnosti oporoke pokojnega F. K., umrlega 20.2.1999, in ugotovitev neveljavnosti izročilne pogodbe z dne 10.3.1996, ki sta jo sklenila pokojni F. K. in J. K. Delno je ugodilo podrejenemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je izročilna pogodba z dne 10.3.1996 do 1/2 darilna, do 1/2 pa odplačna pogodba o preužitku. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za ugotovitev, da so M. K., M. K., A. K., N. K., M. K., A. K., V. K., V. K. in pokojni J. K. s svojim delom in denarnimi sredstvi prispevali k ohranitvi kmetije ..., ki je predmet zapuščinskega postopka pred Občinskih sodiščem v Domžalah D 296/98, in sicer v takšnem obsegu, da to predstavlja 1/3 vrednosti kmetije. Ugotovilo je, da je pokojna R. K. s svojim delom v času ekonomske in življenjske skupnosti s pokojnim F. K. na posestvu ... ustvarila skupno premoženje, pri čemer njen delež predstavlja 1/2 vrednosti nepremičnine parc. št. 294 in 295 k.o. ..., kar je v naravi stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, in 21,5% nepremičnine parc. št. 1095, ter se to izloči iz zapuščine po pokojnem F. K. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da določen delež nepremičnin spada v zapuščini po pokojni materi, glede parc. št. 295 k.o. ... spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek glede te nepremičnine zavrnilo. Sicer je pritožbo tožeče stranke in v ostalem delu pritožbo tožene stranke zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo je tožeča stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi ter sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče ni pravilno ocenilo pokojnikove oporočne sposobnosti. Za pravilno oceno bi moralo zaslišati pokojnikove otroke in upoštevati domače razmere oporočitelja. Tudi vprašanje njegove prave in resnične oporočne volje je ostalo odprto. Tožniki so k ohranitvi in povečanju vrednosti kmetije prispevali vsaj toliko, kolikor so navedli. Treba bi bilo oceniti, kakšen je bil vložek pokojne matere. Sodišče v zvezi s tem ni izvajalo nobenih dokazov, ampak je zahtevek le pavšalno obravnavalo.

Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, naj jo Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrne. Meni, da se vse navedbe tožeče stranke nanašajo na nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zato niso dopustne. Po kakšnem vrstnem redu je sodišče izvajalo dokaze, je vprašanje procesnega vodstva. Trditve o skrbi za zapustnika so v nasprotju z vsemi izvedenimi dokazi. Aktivno legitimacijo za uveljavljanje izločitvenega zahtevka imajo le zapustnikovi potomci, ne pa njegov zakonec.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je s tožbo objektivno kumulirala zahtevke za ugotovitev neveljavnosti oporoke, razveljavitev izročilne pogodbe, podrejeno za ugotovitev, da gre za darilo, izločitev dela zapuščine in ugotovitev, da polovica nepremičnin spada v zapuščino po pokojni materi. Našteti zahtevki imajo različno dejansko in pravno podlago, saj izvirajo iz različnih življenjskih dogodkov in se presojajo po različnih pravnih pravilih (zahtevek za ugotovitev neveljavnosti oporoke po določbah 59. do 61. člena Zakona o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/76 in nasl., v nadaljevanju ZD; zahtevek za razveljavitev izročilne pogodbe po določbah 106. do 116. člena ZD; izločitveni zahtevek po določbi 32. člena ZD in zahtevek, da polovica nepremičnin spada v zapuščino po pokojni materi, po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS, št. 15/76 in nasl., ki urejajo premoženjska razmerja med zakonci). Pri tej vrsti objektivne kumulacije se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/07 - ur. p. b., v nadaljevanju ZPP).

Tožeča stranka je na naroku 13.4.2004 sicer navedla vrednost spornega predmeta (4.000.000 SIT), vendar nediferencirano, skupno za vse zahtevke. Taka navedba ni v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP, zato ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.

Revizijsko sodišče je nedovoljeno revizijo tožeče stranke zavrglo (377. člen ZPP).

Stroškovni izrek temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker tožena stranka v odgovoru na revizijo podaja dejanske navedbe, ki za odločanje v tem revizijskem postopku ne morejo biti relevantne, je revizijsko sodišče odločilo, da sama krije stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).