- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2336/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.2336.2015 Civilni oddelek
Povzetek
- Pritožba zoper sklep o podaljšanju roka.Ali je pritožba zoper sklep o podaljšanju roka dovoljena?
- Ustavitev pravdnega postopka in nadaljevanje po pravilih nepravdnega postopka.Ali je bila odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi nepravdnega postopka in nadaljevanju po pravilih pravdnega postopka pravilna?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe.
Izrek
I. Pritožba zoper I. točko sklepa se zavrne in se potrdi ta del sklepa sodišča prve stopnje.
II. Pritožba zoper II. točko sklepa se zavrže. III. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za ustavitev pravdnega postopka ter nadaljevanje le-tega po pravilih nepravdnega (I. točka sklepa). Zavrnilo je tudi njen predlog za podaljšanje roka (II. točka sklepa).
2. Zoper sklep se tožnica pritožuje, predlaga njegovo spremembo ali pa razveljavitev ter opredeljuje svoje pritožbene stroške. Navaja, nekatera splošna teoretična izhodišča glede razmejitve pravdnega in nepravdnega postopka, nato pa pravi, da bi bilo treba predhodno izpeljati postopek nastavitve zemljiškega katastra, saj meja nikoli ni bila urejena in ni dokončna. Ker je sporen potek meje, ne pa lastništvo nepremičnin, je treba postopek vrniti v nepravdnega in zadevo odstopiti pristojnemu sodišču, pravi pritožba. Sicer pa še meni, da je podaljšanje roka za izdelavo elaborata predlagala iz utemeljenih razlogov.
3. Pritožba zoper II. točko sklepa sodišča prve stopnje ni dovoljena, zoper I. točko sklepa pa ni utemeljena.
4. V 4. odst. 110. čl. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, da zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe, kot tudi ni pritožbe zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka (3. odst. 270. člena ZPP). Pritožbo zoper sklep o (ne)podaljšanju roka (II. točka izpodbijanega sklepa) je bilo torej treba kot nedovoljeno zavreči (1. točka 1. odst. 365. člena ZPP).
5. Kot je glede odločitve pod točko I. pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je sklep o tem, da se ustavi nepravdni postopek in se zadeva nadaljuje po pravilih pravdnega postopka (sklep z dne 1. 7. 2014), postal pravnomočen, saj se predlagateljica, sedaj tožnica, zoper ta sklep ni pritožila. Odločitev, ki jo sedaj predlaga, bi bila nasprotujoča, kontradiktorna z že pravnomočno odločitvijo, kar pritožba povsem spregleda oz. zanemari. Vsi sicer povzeti pritožbeni razlogi so zato nesklepčni, saj pritožnice zaradi predhodne pravnomočne odločitve, da se njena zadeva glede urejanja meje kot spor reši v pravdi, ne more privesti do uspeha. Pritožbo zoper I. točko sklepa je bilo zato treba zavrniti in ta del sklepa sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP).
6. Stroške svoje neuspele pritožbe mora pritožnica kriti sama (1. odst. 154. čl. ZPP).