Jedro

Pravilno je sodišče v razlogih sklepa tudi zapisalo, da je potrebno zaradi udeleženčevega duševnega stanja, ki se odraža na njegovem neučinkovitem, nepravilnem in zanj obremenjujočem pristopu pri vodenju upravnopravnih zadev, zaradi ureditve sodnih, upravnih in drugih postopkov, začasnega skrbnika izbirati med osebami s pravnim znanjem.

Izrek

I.Pritožba zoper sklep N 2/2023 z dne 7. 7. 2023 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Pritožbi zoper sklep N 2/2023 z dne 30. 9. 2024 se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom N 2/2023 z dne 7. 7. 2023 udeleženca A. A. (v nadaljevanju udeleženec) postavilo pod začasno skrbništvo in za začasnega skrbnika določilo odvetnika B. B. (v nadaljevanju začasni skrbnik). Hkrati je določilo obveznosti in pravice začasnega skrbnika, ki so v zastopanju udeleženca v vseh odprtih upravnih, pravnih in morebitnih drugih postopkih pred državnimi, lokalnimi in drugimi ustanovami ter sprejem odločitev o nadaljnjem vodenju, začetku ali končanju katerega izmed postopkov pred navedenimi organi v Republiki Sloveniji.

2.Zoper navedeni sklep je udeleženec vložil pravočasno pritožbo in pritožbenemu sodišču predlagal, da ga razveljavi. Iz nečitljive pritožbe je mogoče razbrati, da je krivda za njegovo neučinkovito zastopanje v postopkih na odvetnicah, ki sta mu bili določeni z odločbo v okviru brezplačne pravne pomoči, in ga nista kakovostno zastopali, ne pa v odsotnosti njegove opravilne sposobnosti.

3.Sodišče prve stopnje udeleženčeve pritožbe ni posredovalo pritožbenemu sodišču v odločanje. Iz podatkov spisa izhaja, da je ni štelo za pritožbo, ampak zgolj za udeleženčevo vlogo.

4.S sklepom N 2/2023 z dne 30. 9. 2024 je sodišče prve stopnje odločilo, da se udeleženca postavi pod delno skrbništvo, da se naloga skrbnika zaupa Centru za socialno delo X. in da so naloge skrbnika zastopanje udeleženca v vseh upravnopravnih ter sodnih postopkih pred pristojnimi organi. Odredilo je še, da se postavitev pod delno skrbništvo po pravnomočnosti sklepa zaznamuje v rojstni matični knjigi.

5.Zoper takšno odločitev sta vložila pritožbi udeleženec in njegov začasni skrbnik. Iz udeleženčeve težko čitljive pritožbe je mogoče razbrati, da se ne strinja z odločitvijo, ker je popolnoma opravilno in poslovno sposoben. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ustavi postopek, saj ne potrebuje skrbnika, ampak odvetnika.

6.Udeleženčev začasni skrbnik s pritožbo uveljavlja vse zakonsko določene pritožbene razloge in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja, da je udeleženec vložil pritožbo zoper sklep o imenovanju začasnega skrbnika. Ker o pritožbi ni bilo odločeno, so bile kršene določbe postopka. Sodišče bi moralo pritožbo obravnavati ne glede na dejstvo, da jo je podal sam udeleženec. Tudi osebi glede katere teče postopek za postavitev pod skrbništvo, je treba omogočiti, da sama nastopa v postopku. Drugačno ravnanje sodišča osebo postavlja v položaj objekta postopka. Sodišče tudi napačno opira svojo odločbo na izvedensko mnenje sodne izvedenke psihiatrične stroke, ki svojega dela ni opravila skladno z odredbo sodišča ter pravili stroke. Tako je brez pravne podlage pridobila zdravstvene podatke o udeležencu pri njegovi osebni zdravnici, pri psihiatru ter ZD ... Medicinski oziroma zdravstveni podatki predstavljajo posebej varovano kategorijo osebnih podatkov, zato dostop do njih ni dovoljen brez zakonske podlage. Zoper izvedensko mnenje je podal pripombe in predlagal izvedenkino zaslišanje. Sodišče je oba dokazna predloga zavrnilo brez ustrezne utemeljitve. Sodba ima pomanjkljivosti, ker se sodišče v njej ni opredelilo do navedb udeležencev. Tako ni navedlo razlogov, zakaj se pritožnika postavlja pod delno skrbništvo. Izpodbijane odločitve se zato ne da preizkusiti. Navaja, da zagotovo ne drži ugotovitev izvedenke, da je pri udeležencu ugotovljena organska blodnjava motnja in organsko osebnostna motnja ter da zaradi opisanih duševnih motenj in porušenega stika z realnostjo ni sposoben sam, brez škode zase, poskrbeti za svoje pravice in koristi. Pri pisanju in izražanju svojega mnenja nima spretnosti kot pravni strokovnjak, kar pa ne pomeni, da je procesno nesposoben in da s svojim ravnanjem ogroža svoje pravice in koristi.

7.Pritožbe niso utemeljene.

8.V obravnavani zadevi je sodišče začelo postopek po uradni dolžnosti, potem ko je izvedelo za okoliščine, iz katerih je izhajal utemeljen razlog, da se udeleženca postavi pod skrbništvo. Udeleženec je bil stranka oziroma udeleženec v več sodnih postopkih, v enem od njih1 pa je razpravljajoče sodišče, potem ko se mu je porodil dvom v procesno sposobnost udeleženca, postavilo izvedenca psihiatrične stroke, ki je ugotovil, da zaradi hude oblike duševne motnje udeleženec ni sposoben ustrezno varovati svojih pravic v sodnih in upravnih postopkih.2

Tega bi morali pri presoji vodenja in nadaljevanja že odprtih sodnih in upravnih postopkov ter vlaganju posameznih pravnih aktov usmerjati enaki kriteriji tistim, ki so pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči (1. odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP, Uradni list RS, št. 48/01 do 39/18), torej, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima varovanec v posamezni zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, ali da je zadeva pomembna za varovančev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za varovanca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Odvetnik je bil torej postavljen za začasnega skrbnika in ne za pooblaščenca v okviru brezplačne pravne pomoči. Zanj veljajo določbe DZ, ki se nanašajo na skrbnika. Tako mora mdr. vestno skrbeti za varovančeve pravice in skrbno upravljati njegovo premoženje (2. odstavek 245. člena DZ), za svoje delo pa je odgovoren. Ker je glede na posebnosti varovanca izbran za začasnega skrbnika kot strokovnjak s pravnega področja, je njegova skrbnost strožja in se presoja po standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka. Ta je tudi merilo za presojo upravičenosti njegovih stroškov (1. odstavek 252. člena DZ) in določitev njegove nagrade, do katere je upravičen na podlagi 2. odstavka 252. člena DZ, ki jo določi sodišče, ki je začasnega skrbnika postavilo in vrši nadzor nad njegovim delom.

Uradni list RS, št. 22/18 in 3/22.

Na podlagi 48. člena ZNP-1 so upravljavci osebnih podatkov, organizacije in osebe, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, zaradi varstva koristi oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, dolžni dati sodišču zahtevane podatke tudi proti volji osebe, na katero se ti podatki nanašajo.

Pritožbeno sodišče glede na pritožbene navedbe začasnega skrbnika poudarja vlogo oziroma nalogo začasnega skrbnika v samem postopku postavitve pod skrbništvo, ki je prvenstveno v tem, da varovancu na razumljiv način pojasni pomen in potek postopka postavitve pod skrbništvo, pravice in dolžnosti, ki jih ima v postopku, pridobi njegov pogled na postavitev pod skrbništvo in izbiro osebe skrbnika, da vse to prenese sodišču ter da skrbi za polno uresničitev pravic in koristi varovanca v postopku (2. odstavek 59. člena ZNP-1, prim. tudi M. Orehar Ivanc, Procesni položaj osebe, o kateri se vodi postopek, in vloga začasnega skrbnika, Pravosodni bilten 1/2021, str. 105). Gre torej za drugačno vlogo, kot jo ima odvetnik v razmerju z varovancem, ki je vzpostavljeno (le) na podlagi pooblastila.

Zveza: